Pesniška zbirka Dragice Šteh je svojevrsten literarni zagovor človeka in človečnosti. Gre za pesniško spodbudo slehernemu bralcu, o čemer govori že naslov knjige. Začetni in hkrati osrednji cikel 32 pesmi nosi naslov Ta pesem je zate. Lirski subjekt nagovarja najprej svojega otroka in samega sebe, pa tudi “zeleno sonce”, kot poimenuje reko Krko. Sledijo naslednji verzi: “Ta pesem je zate – // trs sredi puščave, // ranjen in skrušen iščeš svoj mir /…/. Že uvodni takti te pesmi opogumljajo vsakogar, ki hrepeni po notranjem miru. Pesmi, ki sledijo, se obračajo na iskalce resnice, svetlobe in smisla, na trpeče, tavajoče pa tudi na vse, ki so že našli … Poezija tega cikla je vedno znova najdevanje miru sredi nemira, luči sredi teme, upanja sredi brezupa, veselja sredi žalosti. Cikel Dvojina vsebuje predvsem ljubezenske pesmi, poglavje Spominjanje pa je še posebej osebno in avtobiografsko, saj je posvečeno avtoričinim bližnjim, ki so že odšli. V ciklu Rodna gruda beremo navdihujoče domoljubne pesmi. V Premislekih so zapisane vsebinsko pronicljive in duhovno bogate pesmi, v katerih se zrcali pogled lirskega subjekta na življenje: na sebe, ljudi, naravo, Boga. Cikel Prosto po … sestavljajo prepesnjene variante kreacij znanih slovenskih pesnikov, Vodnika, Pavčka in Minattija. Pesniško zbirko sklene poglavje Tu zdaj, v katerem so izpostavljene predvsem različne pasti zaslonov.
Pričujoče pesmi so brez dvoma obogatitev slovenskega pesniškega prostora, predvsem tistega, ki je napolnjen z lepoto, smislom in zaupanjem v višje dobro.
Dragica Šteh je sicer že uveljavljena pesnica. Svoje pesmi za odrasle je prispevala za knjigo Čez leto dni (2018), leta 2020 pa je nastala pesniška zbirka Vse ostalo, kot odmev na epidemijo korona virusa. Štehova je leta 2021 napisala tudi pesem leta z naslovom Čas.
Ameriška avtorica Jeneva Rose nas z romanom Ena od nas je mrtva povabi v Buckhead. Znajdemo se v družbi Olivie, Shannon, Jenny, Keishe in Karen. Zdi, se da gre za nesramno bogato družbo razvajenih žensk, ki se družijo v salonu Glow, kjer si privoščijo vse vrste nege svojih teles. A ločitev Shannon in Bryce v njihovo družbo pripelje Crystal, Brycovo novo ženo. Olivia hitro prevzame Shannonino mesto predsednice njihove na videz dobrodelne družbe, saj je ločenka vendar ne more več voditi. Ženske se ujamejo v grobo igro, ki jo vsaka po svoje vodijo iz ozadja. Katero vara mož? Bo njihovo prijateljstvo dovolj močno, da bo preneslo vse nizke udarce? Avtorica nas skozi zgodbo popelje z več zornih kotov, vsako poglavje je vidik ene izmed žensk iz družbe. In preplet njihovih pogledov in razmišljanj gradi napeto zgodbo vse do konca, ko se naslov že zdi nekoliko za lase privlečen, saj ni nobenega trupla.
Nekdanja operna dramaturginja, ki se je povsem posvetila pisanju, navdih za svoje romane odkriva na številnih potovanjih po svetu. Bralce je osvojila s trilogijo Otok kamelij, nova trilogija pa se odvija na atraktivnem kanarskem otoku La Palma. Nebo nad solinami je drugi del, v njej pa spremljamo nadaljevanje zgodbe, ki se je začela v romanu Sonce nad solinami.
Julija, ki je pustila službo chefinje v nagrajeni nemški restavraciji, je srečo našla prav na La Palmi. Pripravlja se na odprtje podeželskega gostišča Solni cvet, ljubezensko srečo pa je našla v Alvarovem objemu. Življenje bi bilo popolno, če ne bi na otoku prebival tudi Julijin brat Jens. Ta je s svojim arogantnim obnašanjem in nadutostjo trn v peti vsem domačinom. Za nameček se z Alvarovim sovražnikom dogovarja za odprtje velikega turistično-potapljaškega centa. Stal naj bi na neokrnjenemu delu obale, s čimer bi nepopravljivo škodoval krhkemu ravnovesju v ekosistemu in uničil Alvarove soline. Julija pa se zopet znajde v precepu. Ji bo uspelo dokazati svojo lojalnost moškemu, ki ga ljubi in domačinom ali bo za vedno ostala le tujka in sestra nepriljubljenega Nemca?
Prijetno branje nas odpelje po čudoviti otoški pokrajini in zdrami čute z opisi izbrane kulinarike.
Toplo priporočam!
Zgodba nas popelje v majhno mesto ameriškega severozahoda, v leto 1974. Najstnica Kate odrašča v povprečni štiričlanski družini, s skrbno materjo, vendar se v teh odraščajočih letih počuti povsem samo, izgubljeno in prezrto. Vse dokler se v sosednjo hišo ne priseli punca, ki je njeno popolno nasprotje. Tully je lepa, zabavna in pogumna in že v nekaj dneh jo vsi na šoli obožujejo. Vendar nihče ne pozna njenih skrivnosti, ranljivosti in osamljenosti, dokler se s Kate ne povežeta in skleneta prijateljstva za vedno. Trdno si stojita ob strani, preživita mnoge prepire, ljubosumja in nestrinjanja, čeprav si izbereta povsem različni življenjski poti. Kot v drugih knjigah avtorice, je tudi v tej poudarek na medsebojnih odnosih, opisana so dogajanja v družbi, dosežki posameznikov, blišč in slava, vendar kar najbolj šteje so pristni odnosi, ki jih je v sodobnih družbah vse težje doseči in obdržati.
Na poti od Federica Garcíe Lorce do Dalai Lame nas pričaka Fernando Valverde.
Pričujoče delo je prvi slovenski prevod andaluzijskega pesnika iz Granade, ki je bil s splošnim konsenzom akademikov, izglasovan kot najpomembnejši španski pesnik rojen po letu 1970.
Pesmi iz zbirke so izbor iz njegovih petih pesniških zbirk: Los ojos de pelícano (2010), La insistencia del daño (2014), Desgracia (2022), America (2022), Los hobres que mataron a mi madre (2023).
Kot zapiše Aleš Šteger, izbrane pesmi niso zgolj avtorjevih najpomembnejših tekstov, temveč nam nudi tudi edinstven vpogled v avtorjevo spreminjajočo se neoromantično poetiko, za katero je značilno, da je konceptualno zasnovana z biblijskim tonom: “Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Matej 4,5”, obenem pa čustveno neposredna in poli perspektivična: “Njegova poezija je poezija klubovanja in emocionalnega obračuna” zapiše Šteger v spremni besedi.
Zbirka je naslovljena po Valverdejevem besedilu Jugar con Fuego, ki jo je napisal skupaj s pevcem flamenka Juanom Pinillo in je bila nominirana za Grammyja leta 2014.
Življenje Hildegarde iz Bingna se je izteklo že pred mnogimi stoletji, a njena velika osebnost in znanje, ki ga je zapustila, živijo naprej. Nemški pisatelj in scenarist Jørn Precht jo je spoznal ob poslušanju vokalne glasbe, ki jo je ustvarila v 12. stoletju. Ob prebiranju njenega življenjepisa pa se mu je porodila želja, da bi tudi sam napisal roman o tej izjemni ženski svojega časa.
Bralci jo srečamo v letu 1136, ko je še bivala v samostanu Disiboden. Že kot otrok je pogosto izkusila mistična zamaknjenja, prav tako pa jo je navduševala moč narave in zdravilnih zelišč. Natančno jih je preučevala in z njimi pomagala številnim. Njene soredovnice so jo izvolile za opatinjo, sčasoma pa je Hildegarda začutila, da je poklicana k ustanovitvi samostojnega, ženskega samostana. Ob tem pa je kot ženska naletela na številne ovire.
Pisatelj je na podlagi številnih virov spisal prepričljiv biografski roman, ki to veliko mistikinjo, zdravilko, opatinjo in eno najvidnejših osebnosti srednjega veka prikaže v povsem človeški luči. Zgodbo popestrijo tudi številne druge osebnosti in resnični zgodovinski dogodki. Pika na i pa je dramatična ljubezenska zgodba, ki se spleta med Hildegardino laično kletarko Elizabeth in vitezom Siegerjem.
Pripoved, ki bo navdušila vse ljubitelje zgodovinskega branja.
Vzpon Stefana Hertmansa je težek roman, četudi se precej tekoče bere. Težek je po vsebini, saj obravnava tematiko, ki je ni moč lahkotno obravnavati. Avtor skozi zgodovino hiše, v katero se je vselil, razkriva življenjsko zgodbo kolaboracionista, ki kot vsak vesten uradnik odloča o usodi ljudi. A vendar so njegove odločitve usodnejše, saj je od njih odvisno, kdo bo preživel in kdo ne bo. Kot vsak vesten uradnik tudi poskrbi, da njemu ne bo hudega, čeravno se zdi, da mu njegovo blagostanje ni prioriteta. Nekako se dozdeva, da glavni protagonist romana resnično verjame v večvrednost germanskih ljudstev, in zgolj zvesto sledi doktrini, ki bo stvari končno postavila na svoje mesto. Med drugim tudi končno razrešilo spore med Flamci in Valonci v Belgiji oziroma prve postavila nad slednje.
Stefan Hertmans v svojem romanu odpira mnoga ključna vprašanja, ki so bistvena za razumevanje konfliktov, ki so zaznamovali pred- in medvojno Evropo in so se dogajali v vseh državah, ki so jih okupirale tako imenovane sile osi, a na njih ne odgovarja. To nehvaležno nalogo prepušča bralcu, in ga s tem še močneje vpne v samo zgodbo in dogajanje. Zgodbo, ki je zaradi svoje posrednosti pri odkrivanju grozodejstev, ki jih je zakrivil glavni protagonist, še strašnejša, kot bi bila sicer. Vzpon Stefana Hertmansa je težko branje, a je morda v času naraščajočega populizma in posledičnega ponovnega vzpona nacionalističnih gibanj in strank še toliko pomembnejše. Živimo namreč v svetu, ki na grozodejstva 2. svetovne vojne počasi a vztrajno pozablja, Stefan Hertmans pa se na vso moč trudi, da temu ne bi bilo tako. V spomin in opomin! Obvezno branje!
Katja Brvar, svetovna popotnica, iskalka resnice, zaščitnica narave in da, šamanka, nam je na doseg roke prinesla starodavno znanje južnoameriških Indijancev o svetih rastlinah, ki se je ohranilo ne glede na vsa prizadevanja belega človeka, da bi ga iztrebil.
Po mnogoterih izkušnjah, ki so jo izklesale v celostnega človeka, je napisala prelomno knjigo Ujetnica pragozda. Na slovenskem knjižnem trgu še nismo imeli priložnosti brati zgodbe, kot je njena. Resnične zgodbe, ki jo prebereš na en mah in še dolgo pestuješ v srcu. Kajti Katja si dovoli biti iskrena in ranljiva, srčna in strastna, zlomljena in pogumna, samosvoja in pristna, ljubeča do svoje sončne in senčne plati.
Pripoveduje nam o svojem otroštvu in mladosti, občutku odtujenosti in temeljni odločitvi, da bo raziskala svet podolgem in počez, saj je zmeraj slutila, da je življenje še veliko več, kot zgolj tisto, kar doživimo na lastnem pragu. Mnogi zgolj sanjajo o daljnih deželah, ona pa se je tja odpravila. Klicali so jo sončni zahodi in toplo morje, petje ptic in bosonogo občutenje zemlje pod nogami, poklicale pa so jo tudi psihedelične zdravilne rastline Južne Amerike, ki so jo nenazadnje postavile pred življenjski izpit. Prestala ga je in luč znanja prinesla s seboj tudi v Slovenijo.
Holly Gibney je kompleksna literarna junakinja, ki prvič nastopi v trilogiji Gospod Mercedes, kjer sodeluje z detektivom Billom Hodgesom. Nastopa tudi v romanu Tujec in v kratki zgodbi iz zbirke z istim naslovom – If It Bleeds.
Holly se dnevno sooča s številnimi osebnimi in poklicnimi izzivi ter notranjimi boji. Je zasebna preiskovalka, ki vodi svojo agencijo Srečni najditelj. Roman se odvija v času epidemije virusa Covid-19. Zaradi virusa je življenje izgubila Hollyjina pokroviteljska mati Charlotte. Holly si zaradi smrti matere vzame premor od dela, njen sodelavec Pete pa preboleva Covid. Kljub temu se Holly loti primera skrivnostnega izginotja mlade Bonnie, za katero je ostalo le kolo, uhan in sporočilo. Holly ugotovi, da Bonnie ni edina, ki je izginila, in da so morda primeri povezani. Iskanje izginulih se prepleta z zgodbo ostarelih zakoncev, nekdanjih profesorjev Emily in Rodneyja Harrisa. Izprijena starca pod krinko za lastno korist ugrabljata mlade žrtve. Kakšen je njun namen, boste kar hitro ugotovili.
Roman ponuja napeto in skrivnostno vzdušje s tipičnimi Kingovimi preobrati. Za razliko od nekaterih drugih Kingovih zgodb ta ne vsebuje nadnaravnih elementov, vendar prikaže, da je lahko tudi resnično zlo grozljivo. Zgodba vabi k razmisleku o moralnih vprašanjih in osebnih vrednotah. Pomemben del romana je tudi Hollyjina osebna zgodba. Poznavanje ostalih zgodb, kjer nastopa Gibneyjeva ni nujno, saj je roman Holly samostojna knjiga. Je pa dobro za boljše razumevanje glavne junakinje. Holly sem in tja omenja Hodgesa ter se spominja dogodkov in kriminalcev iz ostalih romanov. V drugih romanih nastopajo tudi Pete Huntley, Barbara in njen brat Jerome Robinson, s katerimi Holly sodeluje.
Holly je bila leta 2023 izbrana za najljubšo grozljivko bralcev na portalu Goodreads. Ljubitelji Kingovih kriminalk se lahko veselijo prihajajočega romana z naslovom Never Flinch, v katerem bo ponovno nastopala Holly.
Avtorica v svojem knjižnem prvencu posredno prikimuje Malemu princu, ko trdi, da je bistvo očem nevidno, saj v svojih zgodbah razkriva tančice vsakodnevnih prigod, ki smo jih vsi kdaj doživeli oziroma jim bili priča, npr. dober ali slab zmenek, neprijetni pogovori ob družinskem kosilu ali pa naključja, ki se dogodijo na potovanjih oziroma študentskih izmenjavah; pri čemur je avtorica pozorna na nianse samega dogodka, saj je za to potreben prav poseben čut za opažanje okolice. Ki si jo lastijo tudi nastopajoči karakterji. Podobno kot liki iz Dogodka v mestu Gogi pričakujejo dogodek, tudi bralci knjige Zato sem torej prišla, pričakujemo nekakšen dramatičen preobrat, ki ga ni, prav le-ta manjko pa posameznim dogodkom nudi možnost, da v svoji preprostosti postanejo posebni.
Od zmenkujočih deklic, do nadobudnih polhark in nazadnje Veronike, so vsi prišli sem zato, da se udejstvujejo v povprečnosti, hkrati pa v njej najdejo, direktno ali posredno, nauk, da se je to moralo zgoditi tako in nič drugače, da moramo življenje živeti in ne opazovati. Sploh pomenljiva je uvodna zgodba Igra, ki se zaključi s spoznanjem, po kateri je knjiga tudi naslovljena, saj v svojem bistvu skriva tisto resnično erotično neubesedljivo.
Kot je zapisano na platnici: “Ne, ti nisi prišla zato, da bi zobala te iste drobtinice, ti sama si ta drobtinica, predstava za druge.”
Lena Kregelj ni novinka v pisanju, saj svoje zgodbe objavlja tudi na svojem blogu, ter drugih literarnih portalih in revijah, za njih je prejela nekaj nagrad.
in nato