skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Sončni vzhod na žetveni dan

Sončni vzhod na žetveni dan je roman ameriške pisateljice Suzanne Collins in predzgodba priljubljene distopične serije Igre lakote. Dogajanje je umeščeno 24 let pred zgodbo Katniss Everdeen, v čas petdesetih iger lakote, v drugo četrtstoletje zatrtja. Osrednji literarni lik je Haymitch Abernathy, bralcem znan kot mentor Katniss in Peete na 74. igrah lakote, tokrat predstavljen v obdobju mladosti.

Knjiga je izšla kot dolgo pričakovana razširitev Panema in je že ob izidu sprožila veliko zanimanja ter čustven odziv bralcev po vsem svetu. Avtorica se v romanu vrača v svet Panema, ki ga zaznamujejo stroga družbena hierarhija, nadzor in sistematično zatiranje okrožij s strani Kapitola. Posebnost jubilejnih iger je zahteva po dvojnem številu tributov, kar še poudari krutost oblasti in stopnjuje napetost že ob začetku pripovedi. V ospredju ni zgolj preživetje v areni, temveč tudi psihološki portret posameznika, ki se znajde v navidezno brezizhodnem položaju. Haymitch je prikazan kot inteligenten in čustveno navezan mladenič, ki se postopoma sooča z razkorakom med lastnimi vrednotami in realnostjo sistema, v katerem živi. Roman razširja razumevanje njegovega značaja in pojasnjuje okoliščine, ki so vplivale na njegovo kasnejšo vlogo mentorja. Pomemben tematski poudarek je vprašanje nadzora nad pripovedjo: Kapitol ne oblikuje le poteka iger, temveč tudi interpretacijo dogodkov, s čimer briše sledove posameznikovega upora in utrjuje svojo oblast.

Delo odpira razmislek o moči propagande, vlogi medijev ter o razmerju med resnico in uradno zgodbo. Je tematsko resen in čustveno zahteven roman, dopolnjuje cikel Iger lakote ter ponuja premišljeno razširitev literarnega sveta Panema. Priporočamo ga bralcem, ki že poznajo serijo in želijo poglobljen vpogled v enega ključnih likov, pa tudi tistim, ki jih zanimajo distopična dela z izrazitim družbenokritičnim poudarkom.

Plazeča se senca

Epidemija izbruhov strašenj se v Londonu ne umirja in Lucy Carlyle ima na samostojni poti – opala! – bolje bo, da takoj povem, da sedaj deluje v tandemu z lobanjo v duhovrču, kot preganjalka duhov več kot dovolj dela. Z vsako opravljeno nalogo je samozavestnejša in močnejša. Pogreša sicer ekipno delo Lockwoodove agencije, a trmasto vztraja, dokler se nekega dne ne znajde v navzkrižnem ognju nevarnih preprodaj spiritističnih artefaktov in za las uide neizprosnim napadalcem. Zateče se na edini kraj, ki ji je kdaj pomenil dom, na Portland Row 35. Ko jo za silo pokrpajo, se skupaj s staro ekipo vrže v preiskovanje primera srhljivega kanibala, zaradi katerega jih je najela sama Penelope Fittes, impresivna vodja ene od vodilnih Londonskih agencij za izganjanje duhov. In kmalu se jim posveti, zakaj. Nevarni spiritistični Viri na črnem trgu izginjajo eden za drugim in nove žrtve in skrivnosti nas pripeljejo korak bližje k razkritju kje, kdaj in zakaj se je vse skupaj začelo.

Jonathan Stroud zna bralca z vsakih delom serije  Lockwood & Co. globlje zapeljati v svet duhov, nevarnega preiskovanja in razkrivanja davno pokopanih skrivnosti. Dosedanji deli v seriji so: Kričeče stopnišče, Šepetajoča lobanja, Votli fant. Plazeča se senca je četrti roman v seriji.

Ko sem te rabila, te nikoli ni bilo: avtobiografija nekega kirurga

Knjiga ni le osebna izpoved vrhunskega kirurga, temveč zrelo in pogumno pričevanje o zdravništvu kot življenjskem poslanstvu. Avtor, dr. Stane Repše, eden ključnih utemeljiteljev sodobne abdominalne in transplantacijske kirurgije v Sloveniji, skozi spomine razpira notranji svet poklica, ki zahteva popolno predanost, natančnost in etično trdnost – pogosto tudi na račun zasebnega življenja.

Avtobiografija niza spomine, razmisleke in pripovedi, ki se prepletajo okoli kirurškega poklica. Bralec skozi osebne zgodbe vstopa v operacijske dvorane, kjer se odloča o življenju in smrti, ter spoznava vsakodnevne dileme, odgovornost in pritisk, s katerimi se soočajo kirurgi. Avtor odkrito piše tudi o napakah, dvomih in trenutkih nemoči, kar knjigi daje izrazito človeško razsežnost in jo oddaljuje od idealizirane podobe zdravniškega poklica.

Pomemben del pripovedi je posvečen Repšetovemu otroštvu in odraščanju v času druge svetovne vojne, ki je močno zaznamovalo njegovo osebnost. Kljub težkim razmeram je že zgodaj vedel, da želi postati kirurg, in tej odločitvi je z vztrajnostjo sledil skozi študij medicine, prve asistence in samostojne operacije. Bralec tako ne spremlja le razvoja medicinske kariere, temveč tudi osebno zorenje posameznika, ki je svoje življenje v veliki meri podredil poklicu. Knjiga ponuja tudi dragocen vpogled v razvoj kirurgije v Sloveniji. Avtor primerja domače razmere s tujino, kjer se je dodatno izobraževal, ter pokaže, kako so se znanje, tehnologija in organizacija dela postopoma spreminjali. Ti deli bodo še posebej zanimivi bralcem, ki jih zanima zgodovina medicine, pa tudi širši javnosti, saj razkrivajo ozadje zdravstvenega sistema, ki ga pogosto poznamo le z vidika bolnikov.

Posebna vrednost knjige je v pripovednem tonu. Repše piše jasno in neposredno, ne izogiba se samokritiki in osebnih opazk. Zaradi tega je branje kljub zahtevni tematiki tekoče in dostopno. Knjiga ne nagovarja zgolj zdravstvenih delavcev, temveč vse, ki jih zanima, kaj pomeni živeti s poklicem, ki zahteva popolno predanost. Gre za kakovostno, avtentično in razmišljujoče delo, ki bogati razumevanje slovenske medicine, njene zgodovine in ljudi, ki so jo soustvarjali. Bralcu ponuja poglobljeno bralno izkušnjo, ki ostaja v mislih še dolgo po zadnji strani.

Rebeka

Roman Rebeka angleške pisateljice Daphne du Maurier je izšel leta 1938, leta 1940 je bil po njem posnet film v režiji Alfreda Hitchocka z istim naslovom. Delo se uvršča med t. i. gotske romane, tako knjiga kot film pa danes sodita med klasike. Roman je izšel v številnih izdajah in prevodih, zadnja slovenska izdaja je iz leta 2007.

Mlada pripovedovalka med bivanjem v Monte Carlu spozna premožnega vdovca Maxima de Winterja. Da bi se izognila odhodu v Ameriko, se z njim poroči in skupaj se preselita na njegovo posestvo Manderley. Pripovedovalka se s težavo privaja na novo okolje, še posebej ker kmalu začuti, da je v dvorcu še vedno močno navzoča prva de Winterjeva žena Rebeka, ki je umrla pred približno letom dni. O okoliščinah njene smrti se ne govori, zato pripovedovalka le počasi odkriva, kaj se je v resnici zgodilo. V njej raste prepričanje, da Maxim še vedno ljubi pokojno ženo, njeno negotovost pa spretno poglablja hladna in manipulativna hišna oskrbnica gospa Danvers, nekdanja Rebekina zaupnica. Prvi veliki preobrat se zgodi na plesu v maskah, ki ga pripravijo v dvorcu. Še isto noč v bližnjem zalivu na skalah nasede ladja, med reševanjem pa na morskem dnu odkrijejo Rebekino jadrnico – in v njej truplo. Pripovedovalka spozna, da je resnica povsem drugačna od njenih predstav.

Avtorica mojstrsko ustvari temačno, na trenutke celo srhljivo vzdušje Manderleya, obenem pa z izostrenim občutkom za psihologijo prikaže čustva in notranje boje glavne protagonistke. Z nepričakovanimi preobrati ruši predstave, ki si jih bralec ustvari na začetku. To, kar sprva deluje kot zgodba o popolni, občudovani ženski, se postopoma razkrije kot veliko temnejša in bolj zapletena resničnost. Du Maurierjeva s tem pokaže, kako varljiv je lahko videz in kako hitro si ljudje ustvarimo predstavo o drugih, ne da bi poznali resnico. Roman je prepričljiva mešanica psihološkega, kriminalnega, srhljivega in ljubezenskega romana. Govori o ljubosumju, identiteti, samopodobi ter moči spomina in preteklosti, hkrati pa odpira vprašanja o položaju ženske, družbenih pričakovanjih in o tem, kako zahtevno je stopiti iz sence nekoga, ki ga drugi idealizirajo.

Med jatami senc

Pisateljica Ivana Vatovec je v romanu Med jatami senc opisala resnično življenjsko zgodbo preproste ženske na belokranjskem podeželju, o kateri ji je pripovedoval njen sin. Ańka se je rodila kot nezakonski otrok Ane Stargove, ki pa je pri porodu umrla. Tako dete preživlja otroštvo s staro materjo in sorojenci svoje matere na kmetiji v Butoraju, kjer se že od malega privaja vsem hišnim in kmečkim opravilom, najraje od vseh pa jo ima ujec Janez, ki se vedno postavi za siroto. Ko odraste, se na pobudo ujca poroči z vdovcem s petimi otroki ter rodi tudi svoje. Sama sirota brez matere skrbi zanje in jih vzgaja z ljubeznijo. Bolj ko ne sama se vsak dan znova bori, da z delom na ljubljeni belokranjski zemlji, ki tako zelo lepo diši, preskrbi številčno družino. Sčasoma ji nekoliko pomagajo odraščajoči otroci, ki drug za drugim odhajajo od doma, si kasneje ustvarijo svoje življenje, a se radi vračajo na obisk. Deležna številnih udarcev in krutih izgub, vendar vajena trdega dela, Ańka vedno poskrbi za druge, sama pa potrpežljivo sprejema vse, kar ji življenje prinaša na pot. Kljub vsemu trpljenju, ki ga je res obilo, nikoli ne obupa, ampak zaupa v Božjo voljo.

Ivana Vatovec verjame, da »kar je napisano, ostane«, zato piše o težkih življenjskih preizkušnjah preprostih ljudi, saj je vsako življenje edinstveno, marsikatera zgodba pa izstopa iz povprečja in vsak tak človek si zasluži, da ga tudi z zapisano besedo dvignemo iz skorajšnje pozabe.

Kekec štiri

Marko Radmilovič si je zadal zahteven izziv in se lotil tretje knjižne obdelave likov, krajev in dogodkov ljudskega izročila, v kateri mladim bralcem ponudi povsem novo zgodbo o Kekcu. Roman je sicer zamišljen kot mladinsko branje, a bo brez dvoma pritegnil tudi odrasle in starejše bralce.
V uvodu spoznamo ostarelega brezdomca, ki v mrzli zimi berači pred gostilno »Pri skopuhu«. Ko začne klicati Mojco, postane jasno, da gre za glavnega junaka – Kekca. V prvem poglavju roman zares začne odstirati zgodbo. Spoznamo najstniškega Kekca ter njegova prijatelja Mojco in Rožleta, tri pastirje, ki poletne mesece skupaj preživljajo na planini, kjer pasejo živino in se ukvarjajo s sirarstvom. Kekec služi pri gospodarju, Mojčinem očetu, ob strani pa mu stoji zvesti pes Volkec.
V romanu nastopajo tudi vsi prepoznavni junaki Kekčevih zgodb, vendar so njihove vloge tokrat drugačne, bolj kompleksne in polne drobnih presenečenj, ki se razkrivajo sproti. Kmalu spoznamo Kosabrina in Prisanka ter z njima filozofijo služenja Enosti. S Prisankovo smrtjo se za Kosabrina začne napeto dogajanje, tudi polno sramu: kako priti nazaj do ukradene knjige urokov, imenovane Kolmanov žegen, in kakšen je pomen zlatih amuletov?
Avtor ne pozabi niti na Bedanca in Pehto, ki postaneta pomembna zaveznika Kekca ter odločilno vplivata na potek dogodivščine. Ko fužinarji zavohajo priložnost za dobiček in se izkaže, da se v gorah skriva zlata žila, se človeška požrešnost pokaže v vsej svoji veličini – takrat tudi življenje ni nič več vredno. Kekec se bori za naravo in njen obstoj, hkrati pa srečuje pravljična bitja (Zlatoroga, zmaja, vešče, vile …) in živali, ki mu stopijo ob stran.
Nenehne naloge in preizkušnje skrbijo za pustolovsko in napeto branje, zanimivi pa so tudi odnosi in povezave med brati. Ob koncu romana se razjasni tudi, zakaj Kekec četrti. Gre za izjemno pripoved, ki presega okvir mladinskega romana ter ponudi bogato, napeto in večplastno bralno izkušnjo.

Pesem ledu in ognja. Knj. 1, Igra prestolov

Dogajanje je postavljeno v svet Zahodnjega, kjer sedmim kraljestvom vlada en kralj na železnem prestolu. Ko kralj Robert k sebi pokliče starega prijatelja Eddarda, se usodi rodbin Lannister in Stark za vedno prepleteta.

Na drugi strani morja pa spremljamo usodo mlade Daenerys Targaryen, zadnje preživele ženske iz zmajevske rodbine. Ko jo za ženo prodajo surovemu Khalu Drogu, se njena usoda zdi zapečatena, a mlada kraljica v sebi kmalu najde moč, ki presega njene predstave.

Spletke, skrivnosti, zarote, kruti umori – avtor nam postreže z bogatim spektrom dogajanja, katerega tok vede ali nevede usmerjajo dodelani in fascinantni liki, ki jih obožujejo bralci po celem svetu.

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Svet, drugačen od sanj

Lucija Čakš se je slovenski javnosti že predstavila z mladinskima romanoma Potem pa Svizci zavijejo … in Potem pa Svizci nasankajo …. Njen tretji roman je prvi, ki ga je začela pisati, v njem pa se namesto z mladostniki ukvarja z mladostnico Evo in dilemami, ki spremljajo njeno odraščanje.

Eva je mlada verna najstnica, ki obožuje risanje in pastoralno skupnost. V 4. letnik Gimnazije Želimlje vstopi samozavestna in prepričana, da bo njeno življenje potekalo natanko tako, kot si je začrtala. Njene iluzije se kmalu razblinijo, začenši z razhodom s fantom Erazmom.

Eva mora uporabiti vse svoje moči, da ji uspe shajati s šolskimi obveznostmi, starševskimi pričakovanji, oblikovanjem identitete in iskanjem svojega mesta v Cerkvi. Življenje ji še dodatno popestri fant Adrijan, s katerim imata skupno vse, razen pogleda na vero.

Odraščanje mlade verne punce je v slovenski literaturi še neraziskano območje, ki se ga pisateljica loteva s svežim in bralcu prijaznim jezikom, obogatenim z besedili pesmi in drugimi (pop)kulturnimi referencami.

Potujoči kino gospoda Saita

Deklico Fabiolo njen oče po smrti mame okoli 1910 odloži na pragu samostana v Buenos Airesu. Ko deklica odraste, postane materi prednici jasno, da vihravo dekle ni zmožno zaobljube bogu, saj sanja le o čevljih in tangu. Z lastnico prodajalne luksuznih čevljev se dogovori, da tam postane vajenka. Kmalu pa zaradi znanja jezikov, ki ga je pridobila v samostanu postane najboljša prodajalka. Ko ne prodaja čevljev, pleše tango. Strastni ples jo nekega večera v času električnega mrka s plesalcem ponese v ekstazo in čez nekaj mesecev rodi hčer Carmelito. Po odhodu iz samostana, dobita zavetje na podstrešju prodajalne čevljev. A tudi od tam morata po političnih pretresih zbežati. Kot slepi potnici se 1937 vkrcata na tovorno ladjo, s katere zbežita na malem otočku Gornji mormon na severu Kanade. Tam spoznata nadvse srčne in zanimive ljudi, ki postanejo njuna družina za vedno. Eden najbolj zanimivih ljudi ki vsako leto s svojim potujočim kinom obišče otok Gornji mormon je gospod Saito, ki ima velik vpliv na Carmelito in njeno poklicno pot.

Morski volk

Jack London  je bil ameriški pisatelj, novinar in družbeni kritik. Rodil se je v San Franciscu v revni družini in je že zelo mlad okusil trdo življenje. Delal je kot tovarniški delavec, mornar, lovec, popotnik, prodajalec časopisov, nosač ledu, iskalec zlata na Aljaski in vojni dopisnik. Prav te izkušnje so močno zaznamovale njegovo pisanje. Bil je izjemno produktiven avtor, a je umrl zelo mlad, pri 40 letih.

Morski volk Jacka Londona je pustolovski in psihološki roman o trku dveh svetov.

Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje.  Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.

Humphrey je prisiljen zapustiti udobje civilizacije in se soočiti s surovo resničnostjo morja. Med fizičnimi napori in poniževanjem postopoma odkrije lastno notranjo moč ter začne dvomiti o svojih prejšnjih prepričanjih. Prihod Maud Brewster, izobražene in neodvisne ženske, prinese na ladjo toplino, sočutje in upanje ter poudari kontrast med brutalno močjo in človečnostjo.

Roman spremlja psihološki dvoboj med Humphreyjem in Wolfom ter postavlja vprašanja o morali, oblasti in pomenu sočutja.