Zgodbe o amiših
Žanr | esej |
Narodnost | književnost ZDA |
Kraj in leto izida | Železniki, 2011 |
Založba | Bukvice |
Prevod |
Neva Demšar |
Ključne besede | Amiši |
Živimo preprosto, da drugi preprosto lahko živijo – podnaslov knjige veliko pove o glavnih protagonistih tega zanimivega dela. Amiši so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, ki slovijo po preprostem načinu življenja, ob tem pa zavračajo pridobitve moderne tehnike v vsakdanjem življenju. Skupnost amišev izhaja iz Švice: leta 1693 jo je ustanovil Jakob Ammann, v začetku 18. stoletja pa je prišlo do imigracije amišev predvsem v Severno Ameriko (ZDA, Kanada).
Knjiga vsebuje 47 zgodb, ki nam z različnih vidikov predstavijo vsakdanje življenje amišev, te samooskrbne skupnosti, ki nam je lahko v spodbudo in izziv, da pretehtamo svoje vrednote in poglede na svet.
Želja ljudi, da iz vsake pedi ustvarijo rodoviten košček, je pri amiših še izrazitejša kot pri drugih ljudeh. Prvi anabaptisti so živeli v odmaknjenih delih Evrope, na zemljiščih, ki jih nihče ni bil pripravljen obdelovati. Zemljo so vztrajno in potrpežljivo izboljševali ter borno grudo počasi spreminjali v rodovitne zaplate. Ko se ozrem čez prostrana, valovita polja, ki dišijo po sveže zorani zemlji, se mi dozdeva, da je Ray morda premalo opeval trud, ki so ga v zemljo vložili njegovi predniki. Zemlja je namreč neprecenljiva, prepojena s trudom, trdim delom in neizmerno ljubeznijo.