| Žanr | pripovedka, psihološki roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2002 |
| Založba | Eno |
| Prevod |
Vera Čertalič |
| Ključne besede | Psihologija, Smrt |
Simbolična pripoved o težki življenjski preizkušnji – tako usodni, da Marini, o kateri govori, ne izpodmakne le tal pod nogami, temveč je tako boleča, da izgubi svoj glas. Glas kot simbol povezanosti s svetom, kot enega najbolj očitnih človeških izrazov, delov identitete. Z glasom je izgubila smisel, umeščenost v svet, družbo, v kateri je živela. Okoliščine v zgodbi kažejo na to, da se le-ta odvija v času srednjega veka, a si jo zlahka zamislimo v katerem koli času.
Na njeni poti iskanja lastnega glasu se simbolično preobraža – iz človeka v volka in nato še želvo – in prek njih spoznava različne oblike oz. principe delovanja v svetu. Hkrati se ji skozi preobrazbe ponudi tudi drugačna perspektiva pogleda na lastno življenje. Njeno simbolično popotovanje jo pripelje do tega, da znova odkrije svoj glas in s tem tudi prostor v družbi. Knjiga ponuja mnogo iztočnic za razmišljanje in pogovor ter je ena tistih, v kateri lahko z večkratnim branjem odkrivamo vedno nove poudarke.
Objavljeno: 26.03.2020 15:58:59
Zadnja sprememba: 10.11.2025 12:26:55
Sprva so bile misli dobrodošel način za izpolnjevanje tišine, ki jo je begala. Ni vedela, kako dolgo je trajalo, a sčasoma so postale njene misli vse bolj počasne in redke, ona pa čedalje bolj spokojna. Presenečena je spoznala, da ji je nepričakovano odleglo.
(str. 90)
Primerjala je želvje mirovanje z ogromno količino energije, ki jo je izgubljala v človeški obliki, ko se je trudila narediti vse, kar je pričakovala od sebe. In spoznala je, da v njenem početju ni bilo nobene umirjenosti.
in nato