Vsa moja poletja

Vsa moja poletja je najuspešnejše delo japonske pesnice in pisateljice Mieko Kawakami, ki je za svoje delo prejela več nagrad. Roman je razdeljen na dva dela, v prvem delu prvoosebno pripovedovalko, ki živi v majhnem stanovanju v Tokiu, se preživlja z delom v lokalu in sanja o tem, da bi postala pisateljica, obiščeta njena sestra Makiko in nečakinja Midoriko. Makiko in najstniška hči imata že nekaj časa težaven odnos, saj Midoriko z materjo ne govori. Razlog za to izvemo iz dekletovih dnevniških zapisov, ki prekinjajo glavni tok pripovedi, njeni zapisi tako kot zgodbe vseh ženskih likov v romanu pa ponujajo vpogled v sodobno japonsko družbo, ki jo še vedno močno zaznamuje patriarhat. V drugem delu je glavna junakinja deset let starejša, medtem ji je uspelo izdati zbirko kratkih zgodb, ki je doživela precejšen uspeh, zato se zdaj lahko preživlja s pisanjem kolumn in drugih besedil, njena glavna zaposlitev pa je pisanje romana. Sprijaznila se je z dejstvom, da bo ostala samska, intenzivno pa začne razmišljati o tem, da bi imela otroka. Večino časa preživi z iskanjem informacij o možnostih umetne oploditve, tu in tam se srečuje z znankami, v pogovorih z njimi in ob spominih na lastno otroštvo, mater in babico Komi pa se srečuje z različnimi pogledi na umetno oploditev, žensko telo in materinstvo. Vse bolj se začne spraševati, kaj sploh pomeni roditi in imeti otroka, na svoji poti pa je bolj kot z odgovori soočena z dvomi. Moški v romanu ostajajo vseskozi v ozadju, vendar kljub odsotnosti – ali tudi zaradi nje – močno vplivajo na življenje žensk. Gre za izrazito ženski roman, napisan v poetičnem, deloma pogovornem jeziku, ki po eni strani ponuja prikaz japonskega načina življenja, po drugi pa odpira velika vprašanja o samem bistvu človekovega obstoja.