Vladarji gora

V osrčju zgodbe je skupina desetih mladostnikov iz vzgojnega zavoda, ki so se podali na štirinajstdnevno ekskurzijo v gore. A v tem času smrtonosni virus pokonča skoraj vse človeštvo. Nenadoma ostanejo sami – brez hrane, brez podpore, brez upanja. Ko svet utone v kaos, morajo ti mladi, obremenjeni z lastnimi travmami, napakami in čustvenimi ranami, najti način, kako preživeti – ne le fizično, ampak tudi človeško. Ramón, mentor najstnikov, verjame, da sobivanje ustvarja vezi. A v njegovem svetu so te vezi šibke, skoraj neobstoječe. Njegova opažanja o mladih, ki jih pesti pomanjkanje topline in medosebnih odnosov, so bridko resnična. Odraščanje v sodobni družbi, kjer je prijatelj na družbenih omrežjih pogosto bolj cenjen od pravega, živega prijatelja, jih je oropalo osnovne človeške bližine. Ramón ve, da je samo en prijatelj vreden več kot tisoče sledilcev, vendar ali se bodo mladi v svetu brez pravil tega sploh sposobni naučiti? Ko narava pokaže zobe in preživetje postane vsakdanji boj, lakota, mraz, in strah preizkušajo njihove meje. Število živali za lov se zmanjša, hrana je omejena skoraj izključno na ribe. Tabor, v katerem živijo, je vse bolj negotov. Mraz, sneg in dež izzovejo njihove želje po odhodu – toda kam?

To je roman o človeškosti v svetu, kjer človek človeku zlahka postane volk. A tudi v takih razmerah lahko vzniknejo pravi odnosi, solidarnost in iskreno prijateljstvo – če jih znamo prepoznati. Napet distopični roman, ki ni le zgodba o preživetju, ampak tudi pretresljiv razmislek o družbi, osamljenosti, vrednotah in tistem, kar nas zares naredi človeške.