V roki

Pesniški prvenec V roki (2010) je knjiga, v kateri je glas Anje Golob že presenetljivo izoblikovan. Čeprav gre za njen prvi samostojni izid, zbirka ne deluje kot iskanje lastne poetike, temveč kot njen odločen nastop. V njej so že navzoče značilnosti, ki so zaznamovale poznejše, z Jenkovo nagrado ovenčane zbirke: natančen, zgoščen jezik, miselna ostrina, nezaupanje do ustaljenih pomenov in vztrajanje pri besedi kot prostoru resničnega srečanja.

Pesmi ne ponujajo tolažbe ali lahkotne liričnosti. Svet opazujejo brez olepševanja, vendar tudi brez cinizma. Njihova moč je v natančnosti – v pripravljenosti pogledati stvari takšne, kot so, in jih izreči brez odvečnih okraskov. Telo, jezik, bližina, samota in odgovornost se prepletajo v pesmih, ki od bralca zahtevajo pozornost, a jo bogato poplačajo.

Naslov V roki ni le besedna igra z avtoričinim priimkom, temveč tudi metafora pesmi kot nečesa oprijemljivega: beseda je lahko orodje, zavetje, vprašanje ali upor. Prav zato zbirka ostaja sveža tudi več kot desetletje po izidu. V njej je že mogoče prepoznati enega najizvirnejših pesniških glasov sodobne slovenske književnosti, ki je pozneje svojo poetiko le še poglabljal in razširjal.