Tišina za oči: roman

Žanrzgodovinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMengeš, 2020
Založba
Ključne besede Auschwitz, Druga svetovna vojna, Judinje, Judje, Smrt, Taborišča
Število strani

234

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Vse je izmišljeno, razen smrti"

Zakotni kraj Auschwitz, nedaleč od Krakova. Kraj nesrečnega imena. Zadnja jesen pred koncem druge svetovne vojne. Zavezniki prodirajo, nemški ideali o “nadčloveku” se krhajo. A dokler je še mogoče, je treba vztrajati. Če Židje niso ljudje, vredni življenja, pač niso. Zapoved je zapoved, vojaški ukaz. Prekmurski pisatelj in režiser Branko Šömen, ki je v osemdesetih letih bival v ZDA in se zadrževal tudi v Hollywoodu, se je tam srečal z hrvaškim režiserjem iz emigracije Brankom Lustigom. Spomini na zloglasno taborišče so bili takrat še vse preveč živi in Šömen se je na prigovarjanje Lustiga odločil napisati scenarij za film. Ta sicer ni bil nikoli posnet, ga je pa več desetletij kasneje predelal v roman in posvetil zdaj že pokojnemu ameriškemu prijatelju ter znancem iz lastnega otroštva, katerih usodo je poznal. Pripoved o tej usodi je kruta, da bolj ne bi mogla biti. Še posebej izstopajo člani t.i. Sonderkommande, taboriščniki, ki so jih nemški vojaki izkoristili. Podarili so jim “upanje”, da so v njihovem imenu dokončali, kar bi lahko dokončali tudi sami. “Upanje” na preživetje, ki ga ni bilo. Roman, ki bi, če ne bi bilo ohranjenih pričevanj preživelih, mestoma spominjal kar na hollywoodske akcijske filme. Vsaj za današnjega bralca. Pripoved za vse, ki si morda ideologijo nacizma predstavljajo malo drugače. Le da je v besedilu ostalo veliko preveč zatipkanih in tudi siceršnjih jezikovnih napak.

Med prtljago, navrženo ob železniški progi, odvzeto potnikom, ki se več ne bodo vrnili ponjo, za katerimi ne bo ostalo drugega kot pepel, so stikali člani Sonderkommando pod strogim nadzorom stražarjev, esesovcev. Podobni črno-sivim krokarjem so krilili z rokami, preskakovali prtljago, se gnetli, skušali izbezati čim več koristnih, praktičnih stvari za dneve, ki so bili še pred njimi. Glavno poveljstvo taborišča jim je dovolilo, da na hitrico pobrskajo po prtljagi, vzamejo, kar najdejo. Saj so tudi pripadnike Sonderkommande streljali vsake tri mesece, česar oni niso vedeli, jih pometali v peči in zamenjali z novimi “sodelavci hudiča v peklu”. Z radovedno strastjo so odpirali, živčno iskali predmete, ki bi jih spominjali na zunanji svet, na prejšnje življenje, obrnili so platnene nahrbtnike, kovčke, cule, jih zasukali, da so iz njih popadali deli oblek, pomaranče; jemali so, spravljali v žepe cigarete, steklenice alkohola, grške baklave, svilene pižame, porcelanaste šalice, kristalne čaše. Zlati nakit v šatuljah, zavit v umazane žepne robce, skrit v ponošenih ženskih čevljih, zlate žepne ure, navadne ročne ure, ogrlice iz biserov in školjk, poročne prstane, moške pečatnike so odlagali v odprto kositrno posodo pred noge esesovcev.

str. 40

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tišina za oči: roman.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 28
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi