Tipkopisi: Geneza : I. pesniški zvezek

V času, ko bralec, ki je užival v poeziji Gregorja Strniše, Daneta Zajca in Svetlane Makarovič, zaman išče pesmi, ki bi ga napolnile, izzivale, mu dale tisto nekaj, kar išče v verzih, je izšla lično oblikovana pesniška zbirka Geneza, avtorja Jerneja Kusterla. Mladi pesnik svojo zbirko razdeli v štiri cikle, in sicer: Pozlačeni kljuni trgajo svinčene veke, S papirja ne znava pobegniti, Kupid igra pogrebca in [š]tudent obvešča študente, da je [l]ep dan za smrt. Skozi njegovo poezijo se nam razgrinja mlada osebnost, produkt sveta, kakršnega današnja civilizacija ponuja ljudem. V času, ko komunikacija med mladimi poteka na ravni enozložnic in okrajšav, ki se širijo po Facebooku, Twitterju in ostalih socialnih omrežjih, v času načrtnega vulgariziranja, eksplicitnega poudarjanja, kako je življenje težko, kako je v naši državi vse narobe, koliko stane mleko, ki ga je nekdo položil v svoj nakupovalni voziček, se pojavi poezija, ki se z besedami poigrava od pesmi do pesmi, ki je metaforična v skoraj vsakem verzu, ki je polna. Njen okus leže na jezik in ostane. Ko začne bledeti, lahko v roke znova vzameš zbirko in znova te napolni z novimi doživetji in razlagami, ki jih kot bralec ob prvem branju mogoče nisi niti zaznal – tako večplastna je poezija mladega pesnika. Geneza je nastanek, je rojstvo in razvoj, je sožitje z lepoto narave – pričujoča zbirka pomeni poskus mladega človeka sobivati z naravo in družbo, kakršno je dobil v dar od svojih prednikov. Družba je človeka razčlovečila, čustva so prepovedana, globina človekovega jaza je prepovedana, merijo jo tisti, ki so priključeni na isti server, kot pravi pesnik.
Svet, ki ga pred nas razgrinja pesnik, ni poln metuljčkov in rožic, ni poln svetlobe, ampak je bolj podoben fantastičnim zgodbam o nekem svetu v prihodnosti, kjer so čustva nepotrebna, prepovedana in tarča posmeha.
Geneza je brez dvoma zbirka, ki bralca ne pusti nedotaknjenega. Izšla je kot prvi zvezek zbirke Pesniški zvezki.