Stolpnica

Pisateljevanje ima poseben privilegij. Ljudi in okoliščine lahko ustvarjalec postavi v res skrajne situacije; na rob, včasih že čez rob in jih tam opazuje. Zelo brezkompromisno prav to v svojem pisanju počne Ballard, poznate ga najmanj po kultnem filmu ali knjigi »Trk«. Tudi pričujoča knjiga je med nas najprej (predlani) prišla v filmski adaptaciji, šele sedaj (2019) pa kot prvi slovenski prevod od izdaje izvirnika, leta 1975. Gre za odličen prevod Iztoka Osojnika. Ballard je slovit pisec, po katerem je poimenovan celo stil pisanja. Ballardovski stil je distopično moderna, subverzivna literatura, novi val znanstvene fantastike. Najfascinantneje pri njegovem pisanju je, kako ostaja oz. šele postaja aktualen. V romanu »Stolpnica« spremljamo vsakdan stanovalcev. Gre za štiridesetnadstropno stolpnico, ki je nekakšen simbol razrednega boja, ta segregira na vedno manjše skupine, dokler niso vsi proti vsem. Spodaj so nižji razredi, opazneje ga zastopa snemalec Wilder, v srednjih nadstropjih je srednji razred, predstavnik je zdravnik Laing, povsem zgoraj pa je jet set, na čelu s poglavarjem, arhitehktom stolpnice Royalom. Stolpnica nudi popolno ugodje; v njej so supermarketi, bazeni, masažne sobe, celo šola. Tehnične pomanjkljivosti botrujejo temu, da se stolpnica prične kvariti, zmanjkuje elektrike, v dvigalih ostajajo histerični stanovalci, v temi in zmedi prihajajo na plano najbolj skrite lastnosti sosedov, stanovalcev. Spočetka še normalno zapuščajo stolpnico, hodijo v zunanji svet v službo in po opravkih, sčasoma pa vedno bolj čakajo na noč, temo, ko se lahko zabarakadirajo v stanovanja, se premikajo po stavbi in sproščajo najnižje seksualne, spletkarske ali morilske strasti. Vrata so ves čas odprta in bi lahko iz stavbe odšli, a v njej vztrajajo kljub lakoti, razdejanju, pomanjkanju, smetem in mrtvim. Po eni od interpretacij je stolpnica tudi simbol za tri stopnje zavesti, v tem »razrednem boju« zmagajo otopela čustva, nizke strasti, podzavest ali nezavest, polzavest, infantilnost, življenje s pomočjo drog, spolnosti, nekaj, kar bi lahko poimenovali depresija, notranji sovražnik, depersonalizacija. Vkolikor jo boste brali kot ogledalo družbe, pa boste srečali znance, kot so: prebežniki, vladavina manjšine, neoliberalizem, segregacija, homofobija, šovinizem, odvisnosti, na skrajnem robu psihopate proti depresivnim. Knjiga nas sprašuje o tem, kakšna je naša narava, kako na nas delujejo tehnološki napredek, prezaščitenost (v otroštvu), izolacija, dolgčas in brezciljnost.