| Žanr | avtobiografski roman, družbenokritični roman, filozofski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | No!Press, zavod za kulturno in raziskovalno dejavnost |
| Spremna beseda |
Zoran Pungerčar |
| Ključne besede | 21. stoletje, avtofikcija, Bolezen, Krščanstvo, Požari, Slovenske pisateljice |
Pisanje Eve Mahkovic je vedno znova težko žanrsko umestljivo, če to sploh je. Bralci, ki smo z literarnim likom Eve Mahkovic že seznanjeni iz njenih prejšnih uspešnic Na tak dan najbolj trpi Mastercard in Toxic, smo imeli v Pogovorih priložnost prebrati najbolj avtobiografski zapis do sedaj.
Osrednja pripoved knjige je spomin na požar, ki je za božič prizadel družino in resno življenjsko ogrožil družinskega člana. Pripoved o svojcih, ki nevzdržen položaj spremljajo utrujeni, obupani, cinični, veseli, polni upanja,.. je hkrati pripoved o človeškem stanju in o tem, da je nenormalen odziv na nenormalno situacijo pravzaprav normalna reakcija (Frankl).
Spomini so opremljeni z doživljanjem uničenega planeta v vsej njegovi neznosni poletni vročini in posledicah, ki jih le ta pušča za sabo – požgana trava in živalska trupla. Stanje splošne vročine, sopare in sočasne bivanjske izpraznjenosti ter prenasičenosti kar kliče k vrhuncu, k eksploziji, ki se v življenju pisateljice materializira v obliki fizičnih plamenov.
Pogovori z Bogom so hkrati pripoved o liku, pisateljici in bralcu in kot taki uspešno postavljajo vprašanja o zakonitostih avtofikcije.
Objavljeno: 22.01.2026 16:04:54
Zadnja sprememba: 23.01.2026 13:40:51
“Ko je nepredstavljivo težko, že zjutraj napiši enega s seznama neumnih, neizvirnih klišejev, ki jih zdaj vsak dan uporabljaš, ker so druge besede naenkrat zatajile.”
(str. 100)
