Odprejo se vrata

Žanrpersonalni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaDob, 2024
Založba
Ključne besede Odraščanje, Družinski odnosi, 21. stoletje, Rak (medicina), Odvisnosti
Število strani

249

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Bolnišnica je lahko hotel, če misliš, da si zdrav

Mladinska pisateljica Nina Mav Hrovat tokrat postreže z medgeneracijskim romanom o Ani, katere življenje izkušnja na otroški onkologiji ni definirala – to poglavje je za njo in vsa nadaljnja so karseda običajna; postala je socialna delavka, ima moža in dva otroka. Zaradi ponavljajočih se zdravstvenih težav se njeni obiski zdravnika zopet povečajo in ji obudijo spomine na dneve, preživete v bolnišnici – na preiskave, bolnišnično šolo, na dneve, ko ji ni bilo treba početi popolnoma nič, saj jo je bolnišnično osebje streglo z vseh strani, in predvsem na ljudi, ki jih je tam srečala ter si vsaj za hip delila z njimi isto usodo. Četudi je imela razmeroma dobro izkušnjo z bolnišnico, pa je ta vseeno vodila v nekaj izgub in z njimi povezano krivdo – poti se razidejo in nekatere ne vodijo na lepše, temveč tudi v svet odvisnosti;  tudi Anina družina pa morda ni tako “običajna”, kot se sprva zdi.

Kot ostale knjige zbirke Srebrne niti tudi to delo generacije povezuje tako vsebinsko, saj sledimo tokovoma deklice Ane in ženske Ane, kot tudi tehnično z večjimi črkami za lažje branje.

V filmih sem videla, da so v hotelih snežno bele rjuhe, in to se mi je zdelo zelo moderno. Poleg tega v bolnišnicah sestre in strežnice pospravljajo postelje. Nasmehnila sem se ironiji. Na koga bi se mami jezila, če postelja v bolnišnici ne bi bila pospravljena – name ali na medicinsko sestro? Doma je bilo vedno hrupno, ker nisem postiljala postelje. Tukaj mi je ni bilo treba. Res pa je, da sem komaj prišla. Ampak v dobre pol ure, kar sem bila tam, so mi postregli s čajem in najmanj dvakrat preverili, če je rjuha lepo zataknjena in odeja poravnana. Superca!

(str. 93)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Odprejo se vrata.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 320
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2