Nepomemben
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | angleška književnost |
Kraj in leto izida | Dob, 2018 |
Založba | Miš založba |
Ključne besede | Tragično, Prevare, Odnosi med spoloma, Umori, Zakonska zveza, Družbeni razredi, Viktorijanska anglija |
Wakefieldski škof naj bi svoj izvod te knjige javno zažgal - "najbrž iz obupa, ker ni mogel zažgati mene", je nekoč komentiral Hardy.
Jude Fawley je otrok šibkega telesa, mehke duše in zelo vedoželjnega duha. Stanuje pri stari teti in v zameno ji pomaga v pekarni. V prostem času se uči grščine in latinščine. Sklene postati učenjak, kot so bile tudi sanje njegovega vaškega učitelja. Deček odraste v mladeniča, bere vse kar mu pride pod roko in zavoljo premalo izkušenj z ženskami, ga omreži prva, ki mu prečka pot. Ime ji je Arabella in z lažjo, da je noseča, ga prepriča v zakon. Zaveda se, “da ni kaj prida posebno dragocen primerek ženskega spola. A ker je bila na podeželju takšna navada med poštenimi mladeniči, ki jih je zaneslo tako daleč v intimnosti, je bil pripravljen sprejeti posledice”. Zakon seveda ni srečen, kmalu ga ona zapusti. Jude se po tem le odpravi v mesto Christminster, novim učenostim naproti. Izjemo težke življenjske preizkušnje ga še čakajo. Zaljubi se v svobodomiselno sestrično Sue, tudi njuna ljubezen je v teh viktorijanskih časih obsojena na propad.
Prevod dela: Jude the obscure. Roman je v slovenščini prvič izšel leta 1955 z naslovom Temno srce. Značajska slabost / Meta Osredkar: str. 491-495.
“Dan ali dva kasneje pa je Suejina novica Juda zadela kot uničujoča eksplozija. Še preden je pismo prebral, je posumil, da mora biti njegova vsebina precej resne narave, kajti v oči mu je padel podpis – njeno polno ime, ki ga pri dopisovanju z njim že vse od prvega pisma ni nikoli uporabljala:
Ljubi moj Jude! Povedati ti moram nekaj, kar te morda ne bo presenetilo, čeprav bi se ti gotovo lahko zdelo pospešeno – kakor rečejo železniške družbe za svoje vlake. Z gospodom Phillotsonom se bova poročila precej kmalu – v treh ali štirih tednih. Kot veš, sva nameravala počakati, dokler jaz ne bi opravila usposabljanja in diplomirala, da bi mu potem, če bi bilo potrebno, pomagala pri poučevanju. Toda on velikodušno pravi, da zdaj, ko nisem več na učiteljišču, ne vidi nobenega smisla v čakanju. To je zelo lepo od njega, saj sem svoj nerodni položaj resnično povzročila po lastni krivdi, ko sem dosegla, da so me izključili. Zaželi mi srečo. Zapomni si – če ti rečem, da mi jo moraš, mi ne smeš odkloniti! Tvoja ljubeča sestrična, Susanna Florenc Mary Bridehead