Muminočka in morje

Žanrfantastični roman, mladinski roman
Narodnostfinska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Prevod Nada Grošelj
Ključne besede Morje, Družina, Potovanja
Število strani

215

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Verjetno se še spomnite, kako so pred nekaj leti televizijske zaslone zasedala simpatična pravljična bitja, imenovana mumini. Ti so nastali v zgodbah finske pisateljice Tove Jansson že leta 1942, v nekaj desetletjih pa so uspešnim knjigam sledili stripi, slikanice in na koncu še risanke ter animirani filmi. Muminočka je že trinajsto delo o muminih, prevedeno v slovenščino, namenjeno pa je malo starejšim bralcem. V romanu na 210 straneh spremljamo zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se Muminočka v svoji družini nenadoma ne počuti več potrebnega. Svojo družino – ženo, sina Mumintrola in malo Mi – iz Mumindola popelje na pot v neznano, čez prostrani ocean, dokler ne prispejo do osamljenega otočka sredi divjega morja, na katerem stoji svetilnik. Tu bo očka prevzel vlogo svetilničarja, poskrbel za družino in končno živel svoje sanje. Pa vendar ne gre vse po načrtih: mama je osamljena, Mi in Mumintrol se vse bolj zapletata v skrivnosti otočka, sam na otoku ne odkrije svojega poslanstva, poleg tega pa se vse bolj zdi, da je otok živ – in prestrašen … Pripoved v prevodu Sovretove nagrajenke Nade Grošelj prežema liričnost, tesnobno vzdušje osamljenega otočka se neločljivo prepleta s finskim humorjem in ustvarja pripoved, ki jo bo mlado in staro prebralo na dah.

“Šele popoldne sta očka in mama odkrila, da je gozd napravil odločen korak proti svetilniku. Najbolj se je mudilo jelšam. Prelezle so že pol poti na vrh otoka, ostala je le še tista, ki je imela privezano za vrat Pustolovščino, vendar se je tako stegovala, da se je skoraj zadavila. Obletele trepetlike, ki niso več mogle izšelesteti svojega strahu, pa so se v plahih gručah razkropile po vresišču.
Drevesa so bila podobna žuželkam, z dolgimi, tipajočimi koreninami so pletla vozle okrog kamnov in grabila za vresje, da bi obstala kljub jugozahodniku.
“Ampak kaj hočejo?” je šepnila mama in pogledala Mumintrolovega očeta. “Zakaj to zganjajo?!”
Očka je ugriznil v pipo in se hlastno poskusil domisliti pojasnila. Grozno mu je bilo priznati “ne vem”, povrhu tega pa je bil že sit tega, da ničesar ne razume.” (str. 169).

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Muminočka in morje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 12
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja