Med Šmarno goro in Mont Blancom

Janko Mlakar (1874-1953) je danes v širši javnosti malo manj poznano pisateljsko pero, ki pa bi si zaslužilo več pozornosti. Avtor je bil navdušen planinec, ki je svoja gorska doživetja objavljal v Planinskem vestniku, Domu in svetu, Mladiki in drugih publikacijah. Priljubljenost, ki si jo je pridobil med bralci, gre predvsem pripisati njegovi duhovitosti, o kateri je Tine Orel zapisal: “Mlakarjev smeh je globoko človeški, zares usmiljeni dobrotnik človeštva, poln občutka za človeka, za dobrovoljnost in vedrino.”

Pričujoče delo je izbor Mlakarjevih planinskih prispevkov: v krajšem prvem delu na podlagi njegovih dogodivščin v slovenskih gorah, večina zapisov pa se nanaša na vzpone na vršace v avstrijskih, švicarskih in francoskih Alpah (mdr. Jungfrau, Matterhorn, Montblanc). Knjigo krasijo avtorjev neprekosljivi humor, odlično poznavanje gorniške problematike in narodna zavednost.