Kruzo : roman

Roman o mrtvih, pogrešanih, brezimnih in sanjačih idejno izhaja iz zgodovinskega dejstva prebegov številnih ljudi iz NDR in je predvsem roman o hrepenenju, o svobodi in iluziji svobode. Je tudi roman o prijateljstvu in zvestobi, o tem, kako ponižno potrebujemo prijateljstvo, saj je prav to, prijateljstvo, v stiski sredi primeža brezbrižnega in trohnečega sveta, nemalokrat edino, na kar se lahko opremo in česar se lahko oprimemo. Če obstaja, kar pa ni samoumevna in vsesplošna danost. Sicer pa se zgodba romana dogaja na otoku s pomenljivim pomenom Hiddensee, kamor se zgrinjajo prebežniki iz nekdanje NDR, odpadniki sistema ali obupanci. Če jim uspe prebroditi razdaljo morja, ki jih od kopnega ločuje do otoka, izmučeni, a polni novega upanja in hrepenenja padajo v idejno okrilje Kruza, vodje nastajajoče utopične ilegalne skupnosti, ki živi po njegovih nenapisanih pravilih in se ohranja z močjo izmišljenih ritualov. V tem vrtincu se znajde tudi Ed, študent germanistike, ki ga zvesto prijateljstvo s Kruzom zaznamuje za vso življenje. Četudi se je avtor v tem romanu motivacijsko oplajal z zgodovinskim dejstvom svoje države, iz zgodbe presevajo vsi brezimni prebežniki, ki še danes iščejo svoj košček svobode nekje na tem svetu. Njihova hrepenenjska snovnost je medvrstično polnilo sanjave, mestoma halucinatorno spisane pripovedi.