Kresničevje

Kresničevje, romaneskni prvenec Ajde Bračič, nas že z naslovnico povabi v gozd, ki ni le prizorišče dogajanja, temveč bi ga lahko označili tudi kot enega od protagonistov. Je živ organizem, prostor, v katerem se brišejo meje med resničnostjo in domišljijo, preteklostjo in sedanjostjo. Vanj vstopimo skupaj z Agnes, mlado žensko, ki se odpravi iskat svojo sestro Klaro. Naseli se v koči, kamor je nekoč zahajala z družino, katere težka zgodba se postopoma razkriva pred nami. Sestri sta si bili zelo blizu, vendar se je vez med njima v nekem trenutku pretrgala. Vzrok za razdor je očitno povezan z Agnesinim dejanjem, ki pa ostaja skrivnost in v romanu ustvarja napetost.

Agnes se v hiši sredi gozda bori s strahovi, večkrat pomisli na to, da bi odšla in se vrnila v svoje staro življenje. Nekega dne sreča nenavadno trojico, ki jo sestavljajo Sara, Joshua in Tulsi, pozneje, ko nevihta poškoduje njeno kočo, pa se celo preseli k njim. Živijo odmaknjeno od sveta, ukvarjajo se z meditacijo, zeliščarstvom in si prizadevajo biti samooskrbni. Agnes se zdi njihovo življenje zanimivo in privlačno, obenem pa ostaja do njih nezaupljiva, saj se ne more otresti suma, da o njeni sestri Klari vedo več, kot so pripravljeni priznati. Zgodba o Agnes in Klari se prepleta s zgodbo puščavnika Valentina, ki razširi tako časovno kot tudi pomensko dimenzijo romana. Tako kot so drevesa in druge rastline v gozdu povezane pod zemljo, so prepletene tudi zgodbe in usode ljudi (iz različnih časov). So rizom, ki mu ni mogoče določiti niti začetka niti konca. Resničnost in domišljijo združujejo elementi magičnega realizma, od bajeslovnih bitij do kometov, prav posebno vlogo v romanu ima stara bukev, ki raste ob hiši in je nema, a še kako živa pričevalka.

Roman odpira vprašanja krivde in obžalovanja, iskanja lastne identitete, odtujenosti sodobnega človeka od narave, tematizira pa tudi slutnjo konca sveta oziroma konca človeštva. Gre za žanrsko hibridno delo, ki bi ga lahko označili za ekološko srhljivko. Delo je sodobno tako po vsebini kot tudi po obliki, s posameznimi motivi in simboli pa se povezuje tudi s preteklostjo in tradicijo. Zaradi bogatega in sugestivnega jezika imamo med branjem občutek, kot da smo tudi sami v gozdu, saj ga lahko vidimo, slišimo, vonjamo, to pa še poglablja občutek nelagodja in skrivnostnosti ter stopnjuje napetost vse do razpleta in tudi onkraj njega. Pisateljica, publicistka in arhitektka Ajda Bračič je za svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb Leteči ljudje, prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese, nominirana pa je bila tudi za najboljši prvenec. Z delom Kresničevje dokazuje, da je tudi izvrstna romanopiska.