| Žanr | avtobiografski roman |
| Narodnost | Azijske literature |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2025 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Maja Lihtenvalner |
| Ključne besede | Anglija, Atentati, Brazgotine, Ljubezen, notranja moč, Osebna izpoved, Pakistan, Prijateljstvo, Samospoznavanje, Tesnoba |
Knjiga Iskanje lastne poti pripoveduje resnično zgodbo Malale Yousafzai, najmlajše dobitnice Nobelove nagrade za mir.
Malala je dekle iz Pakistana, ki odrašča v svetu, kjer je želja po znanju razumljena kot upor. Njene sanje so preproste, a hkrati nevarne. Medtem ko drugi otroci razmišljajo o igri, ona razmišlja o tem, ali bo šola jutri sploh še odprta. Strah postane del vsakdana, a ne utiša njene radovednosti. Ko začne govoriti, ne govori z jezo, temveč z vero – vero, da ima vsak otrok pravico do prihodnosti. Ko jo ustrelijo, bi se zgodba lahko končala. A se ne. Namesto tega Malala vstane še močnejša, z brazgotinami, ki niso le telesne, temveč tudi duševne.
Knjiga ni zgolj zapis dramatičnih dogodkov, temveč predvsem osebna zgodba odraščanja, notranje rasti in iskanja lastne poti v svetu, ki pogosto utiša ženske glasove. Malala ne nastopa kot idealizirana junakinja, temveč kot mlado dekle, ki jo je strah, a kljub temu vztraja pri svojih prepričanjih. Njena pripoved razkriva tudi boleče občutke osamljenosti, krivde in odgovornosti, ki spremljajo preživetje in javno izpostavljenost.
Iskanje lastne poti je zgodba o tem, kako bolečina ne uniči poguma, ampak ga lahko celo okrepi.
To je zgodba o dekletu, ki ni hotelo biti tiho – in prav zato danes govori v imenu milijonov drugih.
Objavljeno: 09.02.2026 12:42:31
Zadnja sprememba: 09.02.2026 12:42:31
… Vse, kar sem kupila, sem stlačila v kovček, na vrh pa naložila še nekaj kamizov, če bi se mama v zadnjem trenutku odločila za inšpekcijski nadzor. Vedela sem, da bo prej ko slej izvedela za moj novi videz in da ne bo zadovoljna, a je bilo vredno tveganja.
Zame to niso bila le oblačila – bila je kamuflaža. Malala, ki so jo vsi poznali in je stala na odrih, delila avtograme in se rokovala s svetovnimi voditelji, je nosila šalvar kamiz. Na Oxfordu sem se hotela zliti z okolico, biti le še ena študentka v supergah in kavbojkah. Prisegla sem si, da bo na faksu čisto drugače, kot je bilo v srednji šoli. …
(str. 16)
