Epitaf cesarskega sladokusca

Glavni junak je sladokusec, ki se s telesom in dušo prepušča gurmanskim užitkom v specialitetah, ki jih večinoma tudi sam pripravlja. Njegova smola pa je, da živi v nekakšni totalitarni družbeni ureditvi, v kateri je nezakonit vsak hedonizem. Na piko ga dobi Ministrstvo za javni red in moralo, ki ga skuša prevzgojiti s posebnim prehrambnim načrtom, po katerem so dovoljene le nekvalitetne in neokusne konzerve industrijske proizvodnje. Ker pa osumljenec še vedno podlega svoji strasti in si privošči tudi nakup kakšne začimbe izven ranga navadne soli ali popra, se znajde na sodnem procesu kafkovskih dimenzij, na katerem ga obsodijo na groteskno kazen, s katero mu doživljenjsko prepovedo nakupovanje kakršnekoli hrane, kar je le evfemizem za obsodbo na smrt zaradi lakote. Ko skuša najti izhod iz praktično neizhodne situacije, saj ima oblast oči povsod, mu pod roke pride knjižica starorimskega sladokusca, ki je svoj upor proti tiranski oblasti izkazal tako, da je storil samomor z zaužitjem božansko pripravljene strupene jedi. In naš junak izdela podoben načrt, po katerem si bo privoščil še zadnji užitek.
Odlično napisana satira hrvaškega pisatelja, ki je največjo priljubljenost dosegel prav s svojevrstnimi kuharskimi priročniki, ki kulinariko obdelujejo v širšem kulturno zgodovinskem kontekstu, na primer trilogijo Kuharski kanconijer.