
Džan
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Družina |
Prevod |
Drago Bajt |
Ključne besede | 20. stoletje, Družbene spremembe |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Družina |
Prevod |
Drago Bajt |
Ključne besede | 20. stoletje, Družbene spremembe |
Andrej Platonov je bil ruski pisatelj, pesnik, novinar in inženir, ki se je rodil na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Odraščal je v delavski družini in je težko fizično delo izkusil že v svoji mladosti. V istem obdobju se je v njem prebudila želja po pisanju. Hotel je, da bi njegova literatura služila družbi, a njegovi zapisi sovjetske resničnosti niso bili po volji oblastem in veliko njegovih del je ostalo neobjavljenih še dolgo po njegovi smrti. Eno izmed njih je kratek roman Džan.
Osrednja oseba dela je Nazar Čagatajev, mlad ekonomist, ki ga je oblast poslala v pustinjo Turkmenistana. Dobil je nalogo, da nomadskemu ljudstvo na “dnu starodavnega morja, kjer je bil po legendi nekdaj svetovni pekel”, pomaga do boljšega življenja. Majhna skupnost namreč ni imela ničesar “razen duše in ljubega življenja, ki so mu ga dale ženske – matere, ki so ga rodile.”
Džan pripoveduje zgodbo o človeški krhkosti in vzdržljivosti v surovem okolju nepojmljivega trpljenja. Vzbuja razmislek o sreči, o volji do življenja, o iskanju smisla, o hrepenenju, o upanju … In ostane z bralcem tudi, ko ga odloži.
Objavljeno: 26.08.2025 08:28:32
Zadnja sprememba: 26.08.2025 08:38:06
“Mi smo Džan,” je odvrnil starec, in iz njegovih besed se je izkazalo, da se vsa mala plemena, družine in skupine polagoma umirajočih ljudi, živečih v neobljudenih krajih puščave, Amu Darje in Ust-Urta, imenujejo enako – Džan. To je bilo njihovo skupno ime, ki so jim ga nekoč nadeli bogati baji, kajti džan pomeni dušo, umirajoči reveži pa nimajo nič razen duše, se pravi zmožnosti za čutenje in trpljenje. Beseda “džan” torej pomeni posmeh bogatih nad revnimi. Baji so mislili, da je duša zgolj obup, sami niso umirali zaradi džana – svojega džana, njihove lastne zmožnosti čustvovanja, trpljenja, mišljenja in bojevanja je bilo pri njih premalo, to je bilo bogastvo revežev …
(str. 169, 170)