Noč do jutra

Slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Branko Hofman (1929-1991) je svoje najpomembnejše delo, provokativni roman Noč do jutra (1982) izdal v času, ko je Jugoslavija po Titovi smrti začela počasi razpadati in so dosedaj prepovedane tematike kot so povojni poboji, montirani sodni procesi in življenja  političnih zapornikov na razvpitem Golem otoku našle svoje mesto tudi v literaturi. Noč do jutra predstavlja eno od vidnejših del domače književnosti, ki se neposredno dotikajo omenjenega zaporniškega taborišča na Golem otoku in zapletenih odnosov med nekdanjimi rablji in njihovimi kaznjenci.

Zgodba romana se odvije v zgolj osmih urah in je postavljena v odročno vas, kjer v skrivnostnih okoliščinah umre mlado dekle po imenu Minka. Njeno smrt preiskuje Kovač, ki v okviru preiskave namerava zaslišati več prič, med drugim tudi Petra, nekdanjega, ki je bil po vojni obsojen na dolgoletno zaporno kazen na Golem otoku. Peter, ki je še vedno globoko travmatiziran zaradi zasliševanj in okrutnih mučenj, ob prvem srečanju s Kovačem v njem prepozna svojega zasliševalca iz zapora, medtem ko srečanje pri Kovaču zbudi boleče spomine na čas, ko je deloval kot zvesti podpornik režima in skuša samega sebe prepričati, da so bila njegova dejanja pravična in v namene obrambe domovine.

Psihološko kompleksen, napet in pretresljiv roman ponudi neolepšan pogled v dolgo časa zamolčano temačno poglavje polpretekle zgodove in preko osebne zgodbe travmatizirane žrtve in njenega rablja išče pot do sprave med ideološko razklanim narodom.