Dolgo dolgo pismo

Žanrdružbenokritični roman, pisemski roman
Narodnostafriška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2004
Založba
Prevod Zoja Skušek
Ključne besede Ženske, Patriarhat, Muslimanke
Število strani

137

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Položaj ženske v afriški patriarhalni družbi

Dolgo, dolgo pismo je roman v pismih, v katerem sledimo korespondenci med dvema senegalskima ženama. Njuno stičišče je družbena stiska, v katero sta pahnjeni, potem ko se njuna moža, v skladu z islamsko tradicijo, po dolgih letih zakona, odločita še drugič poročiti. Obe tako postaneta »prvi ženi«, ena od njiju, Ramatoulaye, v tej vlogi vztraja do moževe smrti, druga, Aïssatou, pa se od moža loči in zaživi samostojno življenje v Združenih državah Amerike. Knjiga prikazuje čustveno stisko obeh žena, njun občutek zapuščenosti, ko se njuna moža po dolgih letih zakona odločita še za drugo ženo. Hkrati roman utemeljuje legitimnost upora proti patriarhatu in tradicionalni dodelitvi vlog, ki pritičejo spolu in so velikokrat le orodje moške nadvlade nad žensko. Kot v spremni besedi zapiše Niyi Osundare: »Mariama Bâ je trdno prepričana, da Afrika ne more biti zares svobodna, če je njena ženska polovica še zmerom podrejena.« Vsekakor pa besedo Afrika lahko mirno zamenjamo kar z besedo svet.
Mariama Bâ, rojena 1929 v Senegalu je ena izmed pionirk senegalske literature. Zaradi materine smrti jo je večinoma vzgajala babica, ki je bila muslimanske vere in je Mariame vzgajala v skladu z večinsko tradicionalno kulturo, kjer so ženske redko imele možnost nadaljevati osnovno izobrazbo. Po zaslugi očeta je lahko nadaljevala svoje izobraževanje in postala učiteljica.

Kri iz napol posušenih ran je risala po tleh temne grde madeže. Medtem ko sem jih ribala, sem razmišljala o enakosti: ista rdeča kri poji iste organe. Organi, ki so na istem mestu, opravljajo iste naloge. Ista zdravila zdravijo iste bolezni povsod po svetu, naj je človek črn ali bel: ljudi povezuje vse. Zakaj se potemtakem pobijajo v nizkotnih bitkah za stvari, ki so nepomembne, če jih primerjamo z izgubljenimi človeškimi življenji? Koliko uničevalnih vojn! In človek se ima za višje bitje. Čemu mu njegova pamet? Pamet, ki poraja dobro kakor slabo, pogosteje slabo kakor dobro.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dolgo dolgo pismo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi