Dnevnik mladega naravoslovca

Žanravtobiografski roman
Narodnostirska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Zbirka S terena
Prevod Anja Radaljac
Ključne besede Ekologija, Narava, Naravoslovje
Število strani

273

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Čarobna hvalnica naravi

Dnevnik mladega naravoslovca je z Britansko književno nagrado za najboljšo stvarno knjigo leta 2020 nagrajen avtobiografski roman, v katerem je najstniški avtor ubesedil dogodke, občutke in razmišljanja, ki so najmočneje zaznamovali 14. leto njegovega življenja. Dara McAnulty je predvsem ljubitelj narave, njen goreč zagovornik in aktivist. Obožuje vse, kar je divje, od majhnih cvetov, grmičkov in dreves do še manjših mravelj, stonog, pajkov, vrabcev, taščic, sinic, krokarjev, orlov … Strast do narave se tako živo vpleta v njegovo pisanje, da bralca hipoma postavi v stvarno in duhovno okolje Severne Irske in njenih gozdov, gora, jezer, rek in parkov. Branje dnevniških zapisov mladega naravoslovca je literarno-dokumentarno potovanje po pejsažih divjine, ki jih prepredajo tenkočutni zapisi mavrice občutij, s katerimi se avtor srečuje med spopadanjem s težavnim vsakdanom. Prav opazovanje najdrobnejših čudežev divjine je izvir njegove moči preseganja trenutkov tesnobe in strahu, ki jih tako nadomestijo vzkliki čiste sreče in zmagoslavja. Narava je njegova strast, njegova učiteljica in zatočišče. Kraj, v katerem se lahko tako skriva kot odkriva. Magično in veličastno.

Glej tudi:

Regrat me spominja na to, kako sam sebe zapiram pred večino sveta, bodisi zato, ker mi je preveč boleče gledati ali čutiti, bodisi zato, ker se mi, kadar se odprem, ljudje posmehujejo. Me ustrahujejo. Grde žalitve, usmerjene v močno radost, ki jo čutim, v moje navdušenje, v mojo strast. To sem leta držal v sebi, toda zdaj te besede pronicajo v svet. Dežju nastavim obraz in pustim, da mi drobci oblakov padajo na jezik. (str. 44)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dnevnik mladega naravoslovca.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 120
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2