Divja jaga : ravbšicova zgodba

Divja Jaga je tretji v seriji stripov, ki temelji na domačinskih povestih in slovenskem ljudskem izročilu. Po slednjem je divja jaga grozeč zvok živali v gozdu, katerega se lahko človek reši zgolj, če poprime za kamen z vrezanim križem – cahen.

Ljudska grozljivka je v stripu predstavljena na simbolni in psihološki ravni. Mladenič, ki se sreča z grozoto v gozdu, ni navaden, miren in priden pastir, temveč temna duša, ki uživa v mutilaciji živali. Ko nekega dne leta 1916 kruti samotar najde puško, je on tisti, ki začne z divjo jago. Sočasno se stopnjuje užitek, ki ga doživlja ob ranjenju drugih, kot tudi resnost njegovih zločinov: sprva ubije pajka, nato kokoš. Njegov strelski pohod se stopnjuje vse, dokler ne ubije stare gospe, ki jo naključno zagleda na polju.

Puška je nadalje spet uporabljena v letih in na frontah, ki sledijo. Neskončne kolone žrtev, ki jih terja vojna, se zlijejo v neskončen vodnjak podob človeških in živalskih trupel, zlomljenih okostij, požganih mest in zapuščenih otroških igrač.

Našega junaka ponovno srečamo nekaj let kasneje, propadlega, norega in zapitega. Prežet je s spomini na smrt in trpljenje, ki ju je v svojem življenju povzročil. Vrhunec njegovega zloma spremljajo podobe in zvok živali, ki ga ujamejo medse in ga spremenijo v mrliča.

Divja jaga ostaja enako živa danes, kot pred leti, ko je živalsko kruljenje pretilo na obiskovalce gozda. Človeška krutost do narave in sočloveka je v razvitem svetu skoraj brezmejna in nespametno je pričakovati, da zanjo ne bomo plačali cene. Gotovo bi bilo največ poetične pravice najti v tem, da nam jo živali in narava servirajo same, vendar pa dejanska manifestacija strahu ni tako uničujoča kot strah sam. Breme krivde je najhujše za tisti zločin, ki ostane nekaznovan.

Jasno nam je, kaj nas lahko, kar bi nas moralo doleteti; vendar ne vemo, kdaj in kje nas bo rabelj obiskal. Tako lahko zgolj poskušamo živeti s samim sabo in opominjamo drug drugega, da naravi ne moremo vzeti ničesar, česar nam ne bi

Janez in Martin Ramoveš sta izdala že dva stripa, ki zaobjemajo tematike slovenskih domačijskih povesti in ljudskih izročil. V prvem stripu Kontrabantarji sta se lotila opisovanja tihotapstva v Poljanski dolini v času rapalske meje, v stripu Amerika pa prikažeta množično izseljevanje v Ameriko ob koncu 19. stoletja. Oba umetnika ustvarjata tudi samostojno, tako na področju stripa kot tudi poezije.