Človek na obeh straneh stene

Žanreksistencialistični roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaCelje, 2021
Založba
Ključne besede Politična emigracija, Slovenski izseljenci, Strah, Tujost
Število strani

211

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Upanje, zakoreninjeno v globini duše

Dogajanje je postavljeno v soparno poletje Buenos Airesa, kjer v najeti sobi čakajo kovčki, da bo brezimni glavni junak začel novo življenje. Kljub temu da pisatelj glavnega junaka ne poimenuje, bralcu dovoljuje, da spoznava najbolj intimne kotičke njegove duše. Brez pravega kronološkega zaporedja se razgrinjajo spomini, občutki in misli osamljenega, malodušnega in negotovega štiridesetletnika. Osrednja pripoved je ljubezenska zgodba med bratovim dekletom, Katjo, in protagonistom. Ko izve, da Katja ni to, za kar se izdaja, se začne junakov notranji boj. V spominih se vrača v otroštvo, bralec spozna njegov odnos z očetom, bratom, mačeho in redkimi prijatelji. Čeprav je žena Marija navidezno odrinjena v ozadje, ima v njegovem življenju posebno mesto. Avtor se preko junakovih razmišljanj v romanu dotakne tudi odtujenosti, v katero so se pogreznili begunci v novi domovini, ter ideoloških razhajanj, ki so sprožila njegov beg. Bralcu spretno odstira globine junakove duše, njegova omahovanja in prelaganja odločitev. Čeprav junaka razjeda dvom in je ves čas na robu obupa, nikoli povsem ne obupa. Slutimo lahko, da mu notranjo moč daje upanje, da bo na koncu vse dobro. Roman Človek na obeh straneh stene je prvič izšel leta 1957 v Argentini, kamor se je v vrtincu revolucionarnega dogajanja ob koncu druge svetovne vojne umaknil pisatelj Zorko Simčič. Prva izdaja romana je zaradi neideološkosti zgodbe in modernističnega stila naletela na mešane odzive. Roman predstavlja eno najzgodnejših del slovenskega modernizma ter temeljno delo povojne slovenske literature. V Sloveniji je prvi ponatis izšel leta 1991 pri založbi Mihelač ter bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Sledile so še izdaje leta 1999, 2003 in 2004. Jezikovno in stilistično popravljeni roman je ob pisateljevi stoletnici leta 2021 izdala Celjska Mohorjeva družba. Pisatelj Zorko Simčič je leta 2013 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus ter ob stotem rojstnem dnevu Srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

Zdaj ve, da bi brez tega nocojšnjega snidenja ostal vse življenje okrnjen. Nič si ne more pomagati, živeti pač mora še naprej, mora nekaj storiti s temi rokami, čeprav so vedno bolj starikave. Toda nihče ne more živeti naprej, če ne ve, od kod prihaja, nihče ne more česa zgraditi, če ne ve, kaj je pod njim. Begunec še manj, pa čeprav jih je mnogo, ki mislijo, da ni treba ničesar več storiti s seboj – dovolj so storili, ko so si rešili življenje. Za nobeno ceno, niti za ceno strahu, osmešenja, da, niti za ceno življenja ne sme izgubiti te priložnosti. (str. 148–149)

Citati

(3)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 96
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi