Brezno

Roman je prvo leposlovno delo kolumbijskega pisatelja in filmskega ustvarjalca, ki je prevedeno v slovenščino, medtem ko se od leta 2011 na knjižnih policah nahaja njegov kritični strokovni esej na temo krščanstva in katoliške cerkve z naslovom Vlačuga babilonska.

V romanu se bralec sreča s prvoosebnim pripovedovalcem, ki je zelo jezen. Jezen je na Kolumbijo, z nasiljem in brezpravjem prepredeno državo, v kateri živi, jezen je na svojo številno in disfunkcionalno družino, predvsem pa je besen na dejstvo, da njegov brat, edini, na katerega je v družini navezan, umira za aidsom. Bratova bolezen je razlog, da se je vrnil v domači kraj, ki ga je zapustil že pred več leti, sedaj pa se pred njegovimi očmi v vsej svoji mučnosti odvija postopno trganje bratove življenjske niti, istočasno pa tudi njuno celotno življenje. Morda se na prvi pogled zdi, da je osrednja rdeča nit romana nepopravljivo smrtonosno stanje, ki je doletelo ljubega družinskega člana, a postopno bralec vedno bolj spoznava, da je avtorjev srd, v katerem se ne omejuje in ne cenzurira, namenjen predvsem tisti patologiji, ki obvladuje družbo, da življenje v njej postaja vedno bolj neznosno.