Martin Mikolič
Nagačeni merjasec je pri gospe gorski svetnici Gillenböckel našel srečno domovanje. /…/ Rekla je, da že dolgo išče domačo žival, ki bi jo spominjala na pokojnega soproga. Vepra je dala postaviti v spalnico poleg moževe postelje, da se je lahko njen pogled zjutraj in predvsem zvečer pol hrepenenja ustavil na zverini. /…/ Na zunaj je torej vdovo spominjal na pokojnega živahnega moža, sicer je bilo pa mnogo preprosteje z veprom. Zvečer ni hodil na zborovanja, ni imel ljubic, ni godrnjal in ni popival.