»Šarikov, predvčerajšnjim ste na stopnišču ugriznili damo,« se je zagnal vanj tudi Bormental.
»Vi ste …« je renčal Filip Filipovič.
»Če me je pa klofnila po gobcu,« je zacvilil Šarikov, »moj gobec ni boksarska hruška!«
»Zato ker ste jo uščipnili v prsi!« je zavpil Bormental in prevrnil kozarec. »Vi ste …«
Edina sorta ljudi, s katero si Vesoljna humanitarna cerkev ne more pomagati in je zato tudi ne poskuša novačiti, so brezbrižneži, ki doma posedajo pred televizorji. VHC lovi idealiste, ker jih lahko prevzgoji v evangeliste; čeprav se mi zdi, da na Chapmanovi kmetiji novačijo za nižje položaje, da imajo delovno silo za kmečka opravila … Moja uboga stranka se še predobro zaveda, da jih ima javnost za slaboumne in šibke, ker se pustijo zavajati, kar je delno tudi razlog, zakaj se tako sramujejo. Ampak v resnici si bolj izpostavljen ideologijam, kakršna je ideologija VHC, če si idealist in intelektualno zvedav …
Vsa stvar je bila v tem, da sem do svoje seznanitve s kokainom zmotno mislil, da je sreča nekaj celovitega, čeprav je v resnici vsaka človeška sreča sestavljena iz nadvse zapletenega zlitja dveh sestavin: prvič, telesnega občutka sreče, in drugič, zunanjega dogodka, ki v duševnosti izzove ta občutek.