Predvsem pa ni pripadal agitacijskemu žurnalizmu, ki enkrat za vselej etiketira svoje tarče; ob smrti grofa Auersperga, ki je poprej vodil radikalno politiko germanizacije Slovencev, je bil pri naštevanju njegovih slabosti sposoben poudariti, resda cinično, tudi nekaj njegovih pozitivnih političnih potez:
»Pokojni je našim bralcem dobro znan. Bil je eden najenergičnejih vodij naših narodnih protivnikov. Kot c. kr. glavar v Litiji se je jako vtikal v politično agitacijo za nemškutarje. / … /.
Zadnji čas je bil v vsem svojem postopanji nekako bolj miren. Sicer v privatnem življenji je bil med uradniki priljubljen; govoré, da je imel dobro srcé in da je rad podpiral šole.«

