Izpoved avtista
Zobje, nak, magnificenca.
To je moj uradni titel, pa kaj.
Torišče, zmlev, spominčice.
Zamazan garjav drat.
Izboklo je vreme.
Vreme laže.
Paleta negluhih odpira oči
zamorcem.
Bo iz tega židano olje?
Iz tega bo židano olje.
Ko sem z glavo butnil kot
musliman.
Golobčki so mi pilili noht.
Odzivam se prečno.
Drugače povedano: nobeni straši niso več zadovoljni s svojimi otroki. Eni jejo preveč, drugi premalo; eni preveč govorijo, drugi preveč molčijo; eni radi gledajo oblake, drugi pa nikoli ne obrnejo oči proti nebu. Skratka, dandanes na svetu ni več otroka, s katerim bi bilo vse v redu.