"Rada sem si podobno predstavljala lastne možgane, zavozlane v lobanji. Zamisel, da bi jih bilo mogoče razvozlati, poravnati ter s tem preoblikovati v stanje miru in duševnega zdravja, mi je pomenila tolažilno fantazijo. Pogosto se mi je zdelo, da je v mojih možganih nekaj narobe navito, problem pa tako zapleten, da bi ga rešila samo lobotomija- potrebovala bi popolnoma novo pamet za popolnoma novo življenje. Sebe sem bila zmožna ocenjevati zelo dramatično."
Julija
Julijana Voroš
Ponavljam: zmotno je misliti, da so romani namenjeni razvedrilu, ubijanju časa; nasprotno: za začetek nam pomagajo živeti v času, ga narediti bolj intenzivnega in manj trivialnega, še posebej pa služijo bralcu s širitvijo možnosti dojemanja sveta; se pravi: njihov namen je spreminjati svet.