"Čas se, tako kot človek, stara. Samo bedak si je mogel izmisliti pojme, kot so moderna doba, novi vek, mladi svet in podobne neumnosti, samo norec si je mogel misliti, da je bila starejša kamena doba pred mlajšo. Logika jezika je skregana z redom kozmosa, to je znana stvar. Jezik so ustvarili bistri, a zelo neponižni in nadvse prevzetni otroci, ki si pravijo ljudje, in tem je prišlo v navado meriti vesolje s svojimi neznatnimi merili. Je bil Čas leta 1382 starejši ali mlajši kot danes? Z vidika zgodovinopiscev starejši – kaj vi menite o tem kot zgodovinar? Svojim prednikom pravimo očetje in pradedi ter jih povezujemo z visoko starostjo. Toda mar se ni Čas od tistih rajskih časov postaral za šest stoletij? Mar se Čas pomlaja? Nikakor! Čas je starec, stoječ nad grobom, ki se mu izmika. Smo na pragu tretjega tisočletja – tako vsaj štejejo ljudje – in mislim, da nisem edini, ki čuti, da skupaj s tem prelomom prihaja somrak – somrak ljudi. Ljudje so se povišali v bogove, samozvana božanstva, in zdaj jih za to čaka kazen. In to je pravično. Toda našli se bodi takšni, ki bodo vse popravili: odposlanci Časa. Zaustavili bodo propadanje in preprečili padec."
Bil je samski, ker je bil egoist. Ni bil zelo neumen, ni pa se rad izpostavljal s svojim umom.
..proti koncu življenja pa se je pogreznil v nekakšno sladko, leno udobje in sistematično osamljenost. Čeprav je včasih zahajal v goste k ljudem boljše vrste, sam že od mladih nog ni maral obiskov pri sebi, zadnje čase pa je bil, če že ni polagal pasjanse, popolnoma zadovoljen v družbi kuhinjske ure.
in nato