»Cilj kloniranja je stvaritev nove osebe kot popolne kopije nekoga, ki živi ali je živel in je mrtev. Čudno, kajne? To pomeni, da bogati in slavni ne bodo umrli. Lahko živijo naprej…in naprej in naprej. In v svetu, kjer prestiž pomeni vse , je večini , je večni obstoj najvišji statusni simbol – bodimo odkriti, si lahko zamislimo kaj boljšega? Ali pa si za primer vzemite bogata starša, ki sta na veliko žalost izgubila otroka, Wishart in njemu podobni bi lahko nadomestili tega otroka. Za tiste, ki si lahko privoščijo prekršiti človeške in božje zakone, ni smrti. Wishart je vedel, da bi s tem lahko zaslužil prekleto veliko denarja.«
"Čas se, tako kot človek, stara. Samo bedak si je mogel izmisliti pojme, kot so moderna doba, novi vek, mladi svet in podobne neumnosti, samo norec si je mogel misliti, da je bila starejša kamena doba pred mlajšo. Logika jezika je skregana z redom kozmosa, to je znana stvar. Jezik so ustvarili bistri, a zelo neponižni in nadvse prevzetni otroci, ki si pravijo ljudje, in tem je prišlo v navado meriti vesolje s svojimi neznatnimi merili. Je bil Čas leta 1382 starejši ali mlajši kot danes? Z vidika zgodovinopiscev starejši – kaj vi menite o tem kot zgodovinar? Svojim prednikom pravimo očetje in pradedi ter jih povezujemo z visoko starostjo. Toda mar se ni Čas od tistih rajskih časov postaral za šest stoletij? Mar se Čas pomlaja? Nikakor! Čas je starec, stoječ nad grobom, ki se mu izmika. Smo na pragu tretjega tisočletja – tako vsaj štejejo ljudje – in mislim, da nisem edini, ki čuti, da skupaj s tem prelomom prihaja somrak – somrak ljudi. Ljudje so se povišali v bogove, samozvana božanstva, in zdaj jih za to čaka kazen. In to je pravično. Toda našli se bodi takšni, ki bodo vse popravili: odposlanci Časa. Zaustavili bodo propadanje in preprečili padec."