Gordy mi je dal knjigo nekega ruskega tipsona, imenovanega Tolstoj, ki je napisal: "Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje." No, nerad polemiziram z ruskim genialcem, ampak Tolstoj ni vedel ničesar o Indijancih. In ni vedel, da so vse indijanske družine nesrečne iz enakega razloga: te zajebane pijače.
"Bogokletno je pomislila, da je skoraj vseeno, ali bo fant ostal živ ali umrl. Vse bo še naprej skoraj enako. Globoka žalost, morda zagrenjeno obžalovanje, ljubeči spomini, nato bo življenje teklo naprej in vse troje bo vse manj pomembno, ker se bodo tisti, ki si ga ljubili, postarali in pomrli, nazadnje pa ne bo pomenilo sploh nič več. Verstva, etični sistemi, tudi njen, če jih gledaš zelo od daleč, so kot vrhovi strjene gorske verige, noben opazno višji, pomembnejši, resničejši od drugih. Kaj naj bi odločalo?"
"Koristi otrok, njihova dobrobit, to sta socialni kategoriji. Noben otrok ni otrok. Mislila je, da se njena odgovornost konča pri zidovih sodne dvorane. Toda kako bi se mogla? Prišel jo je iskat, želel tisto, kar želi vsak človek in kar lahko dajejo le nedogmatični ljudje, ne nekaj nadnaravnega. Smisel."
in nato