Pisanje je ena sama valovita črta, val, ki prihaja od daleč, ki se je začel dolgo pred menoj in bo tekel še dolgo po meni. Prav zato, ker je element jezika tekočina. Počasna, globoka, latentna, nosilna, silovita, začetna, potopna, shranjujoča, življenje dajajoča, neizčrpna, zrcalna, pošasti gostujoča in vse razkrajajoča tekočina.
V raztapljanju sta si resničnost in sanjski svet podobna. V smrti se telesa razkrojijo, spremenijo v atome vode in prahu. Kar si, postane del vsega. Tudi v spanju jaz za kratek čas razpade. Morda se zato otroci tako upirajo uspavanju, se oklepajo staršev in nočejo v posteljo. Pozneje spanje ljudje vzljubijo, spoznajo, kako odrešujoče je sebe za kratek čas odložiti.

