Ljubezen je kliše, ločitev je kliše, pomanjkanje je kliše, izdaja je kliše, zanikanje čustev je kliše, šibkost je kliše, strah je kliše, revščina je kliše, minevanje časa je kliše, nepravičnost je kliše … V teh klišejih se skriva resnica, tiste vrste, ki lahko človeka uniči. Ljudje živijo, trpijo in umrejo s klišeji. / Kdaj se rodiš, kdaj boš umrl, v koga se boš zaljubil, od koga se boš ločil, koga boš pogrešal, kdaj boš prestrašen, ali boš bogat ali reven, to so naključja. In kadar nekdo od naših bližnjih zboli ali umre, ko nas nekdo zapusti, ko se zgrne nad nas strašno 'naključje', klišeji izgubijo ves pomen. Ker je naša usoda prepredena z naključji, ne moremo videti, da je vse, kar se nam dogaja, samo dolga vrsta klišejev. Ker pa upor proti klišejem nima smisla, smo ogorčeni nad naključji, sprašujemo se 'zakaj jaz', 'zakaj prav ona', 'zakaj prav zdaj'. / Nobenega smisla nima, da se poskušamo iztrgati iz preprostih resnic – ki niso drugega kot klišeji in naključja. Namesto tega bi se korali vanje potopiti, si utreti pot navzdol, globlje in globlje. V tistih globinah se književnost in življenje združita in postaneta eno.
Renata