Gabriela Babnik
Sušna doba
Ljubljana, Študentska založba, 2012
Št. strani: 289
Zbirka:
Knjižna zbirka Beletrina
Žanr:
ljubezenski roman,
družbeni roman
Narodnost: slovenska književnost
Preteklosti ne moremo ubežati
Delo Sušna doba avtorice Gabriele Babnik je leta 2013 prejelo nagrado Evropske unije za književnost, od takrat pa je bilo prevedeno v 13 jezikov. Navdih za njena dela predstavlja Afrika, predvsem Brukina Faso, kjer je preživela največ časa. V romanu spoznamo 62-letno Ljubljančanko Ano, ki pred svojim življenjem zbeži na dopust v Ouagadougou, glavno mesto Burkine Faso. Tam spozna 27-letnega temnopoltega domačina in brezdomca Ismaela, ki jo želi okrasti, a ga nekaj na njej prevzame, zato ji pomaga nesti prtljago. Tako se začne njuno razmerje. Skozi pripoved spoznamo strahove, pred katerimi bežita; Ana pred preostankom svoje družine, družinskimi skrivnostmi in samoto, ki jo obdaja v Ljubljani, Ismael pa pred slabimi vplivi svojih prijateljev, katerim večkrat podleže. Skozi zgodbo spoznamo tudi njuno težko preteklost; Ismael pripoveduje o izločanju iz družbe v otroštvu, materini smrti, posledičnem pomanjkanju ljubezni in življenju na ulici, ko je ostal sam. Ana predstavi svoj odnos s krušnima staršema, pomanjkanje ljubezni pri možu in odnos s samomorilnim sinom. Skozi pripoved spoznavata drug drugega, njune razlike in dva popolnoma različna svetova, v katerih živita. Delo je veliko več kot le ljubezenska zgodba, saj avtorica v delu predstavi tudi resne teme, kot so smrt v družini, posilstvo, življenje na ulici in (obojestranski) rasizem. Na trenutke nas z neposrednim načinom pripovedovanja o teh tematikah prisili, da o njih razmišljamo, čeprav bi se jim raje izognili. Avtorica navdušuje tudi s svojimi pravljičnimi opisi afriškega sveta, ki v bralcu zbudijo željo, da bi tudi sam obiskal barvite afriške pokrajine.
Odlomek iz knjigePrej, na stopnišču, mi ni prišlo na misel, da v resnici ne gre toliko za drugačno barvo najine kože niti za starostno razliko, temveč predvsem za to, da prihajava iz različnih svetov. Ismael je bil produkt afriške ulice, mestoma še požgane trave, harmatanskega vetra, gorečih ptic v času harmatana, medtem ko je bil supermarket, v katerega sva pravkar vstopala, poosebljenje zakrinkanega čistunstva, namišljene in precenjene evolucije.
(str. 65)
Nagrajena knjiga:
Ključne besede:
RASNI ODNOSI,
DRUŽINSKI ODNOSI,
RAZMERJA,
BURKINA FASO
Prispeval/-a:
Barbara Zavrl,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 21.12.2021 16:48:17
Zadnja sprememba: 22.1.2022 18:52:19
Število ogledov: 808