Rdeča pomaranča

Tržič, Učila International, 2019

Št. strani: 294

Prevod: Marko Bogataj

Žanr: družbenokritični roman, erotični roman, psihološki roman

Narodnost: angleška književnost

Na koncu pomaranča, ki jo je treba dodati na pladenj. Vzeti je treba oster nož z lesenim ročajem in jeklenim rezilom in ga zariniti v sadež. /…/ Oranžni olupek, bela kožica, meso, ki na robovih krvavi rdeče, oranžno (Tyce, 2019, str. 7).

Protagonistka škotske pisateljice Harriet Tyce je odvetnica Alison, ki se pretirano posveča delu, da bi ubežala družinskemu življenju, v katerem jo samooklicana popolnost moža utruja. Prav zaradi slednjega zanemarja hčerko Matildo, soproga pa vara z izzivalnim sodelavcem Patrickom – skupaj se omamljata z alkoholom, sprevrženo erotiko in grobo spolnostjo. Odvisnost od alkohola in izprijene čutnosti pa načenja njeno zakonsko življenje do točke, ko se dolgotrajne zamere med zakoncema obelodanijo. Kljub temu da jo moževa razočaranost razjeda kot kislina, smrkne žalost in jo obriše v rokav ter si po vsaki prekrokani in razuzdani noči obljublja, da je bilo to zadnjič. Prepričana je, da ima popoln nadzor nad svojim življenjem in pristen stik s stvarnostjo, zlasti zato, ker prvič vodi zapleten primer umora, zato kljub strupu, ki se pobeša med zakoncema, ter neizbežni ločitvi in sporom glede starševstva, potlači občutek strahu in se prepusti paradoksalni misli na strastno razmerje s Patrickom. Alisonin občutek brezskrbnosti, ki ga doživlja v omami, in posledični egocentrizem pa preseka val psihološkega in fizičnega nasilja, ki se sprevrže v duševno trpljenje. Znajde se v srži mrakobnih obsedenosti in strasti – v môri, v kateri je obtičala kot v živem pesku. In »sinjebradec«, ki si je snel masko, za kulisami vleče niti njenega življenja, ona pa je »senco« v njem opazila prepozno – nikdar namreč ne bo odkrila, koliko časa je prežala in oprezala, preden je prevzela obliko in stopila iz teme.

Odlomek iz knjige

Ženska na zaslonu je videti mrtva. Moški jo najprej prestavi sem, potem tja, nato jo s trebuhom navzdol položi na posteljo. Kamera se ji približa od zadaj, njeno telo zapolni zaslon. Napol gola je, nosi samo modrček in podvezice. /…/ Moški jo v ritmu udarja po zadnjici, sprva nežno nato močneje. Smeje se. Poznam ta smeh. /…/ Stisnem čeljusti. Pred menoj drvijo podobe, vršijo kot kri v mojih ušesih. Obraz skrijem med dlani, potem pa se prisilim in jih umaknem. Moram videti. /…/ Zapleše z njo, premika jo sem ter tja, medtem ko ji omahne glava. Mrtva je, on pa poje in brunda… Ne morem umakniti pogleda. Pesem se konča, zato jo spet poleže na posteljo. Noge ima razširjene, glava ji pomoli čez rob postelje. Mrtva je. Gotovo je mrtva. Ne more biti mrtva. Ne more biti mrtva, ker sem to jaz, ampak to ne morem biti jaz, ker sem tu …

(Tyce, 2019, str. 282).

Ključne besede: ZAKONSKO ŽIVLJENJE, SKRIVNOSTI, ODNOSI MED SPOLOMA, SPOLNOST, MATERINSTVO, EROTIKA

Prispeval/-a: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 9.3.2022 18:18:40
Zadnja sprememba: 17.11.2023 7:47:33
Število ogledov: 2122