Sesalci

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2007

Št. strani: 175

Prevod: Jan Jona Javoršek

Zbirka: Roman
Žanr: družbeni roman

Narodnost: francoska književnost

Zavožen primer?

Baje se spodobi, da ima vsaka klasična družina svoj zavožen primer. Vsaj enega, lahko pa tudi kakšnega več. Brez vsekakor ne sme ostati, saj drugače ne bi bila prava družina. Tako nekako razmišlja Pierre Mérot, ki nas s precej podobnimi besedami tudi uvede v svoj romanesken prvenec. In kakšen bi naj bil ta zavožen primer? Precej velika verjetnost je (ni pa nujno), da je to oseba moškega spola. Ta oseba praviloma ne sme imeti stalnega partnerja, poklicno naj bo pretežno neuspešna, nujno mora biti podvržena alkoholizmu in ponočevanju, pa tudi premlada bi ne smela biti, da ne bi kdo slučajno tega ne zamenjal za nekakšno mladostniško ignoranco ali radoživost. Zavožen primer mora biti vsaj nekje do popka v dreku oz. takšnega bi ga naj videl tisti del družbe, ki to ni. Zavožen namreč. Del družbe, ki je zdrav, marljiv, perspektiven in po vseh normativih, a vendar pretežno nesrečen. Načeloma bolj od povprečnega zavoženega primerka, ki se precej uspešneje upira jeklenim sponam družbenih imperativov. Sesalci so nekakšen manifest za lahkoživce. Nekdo je nekje zapisal, da bi se lahko tako bral Houellebecq, če bi želel ali znal pisati šaljivo. Vsekakor pa so Sesalci delo, ki je v drugače precej priljubljeni zbirki žal končalo na stranskem tiru. Upam, da zgolj po pomoti, saj, če pogledamo z literarnega vidika, nikakor niso zavožen primer.

Odlomek iz knjige

Poroka je dejanje, polno prešernosti. Republika Francija vam dejavno pomaga pri pripravah. Pridruži se vaši sreči. Uradništvo izkazuje neobičajno lahkotnost, skoraj evforičnost. Dejansko država mladoporočenca obravnava kot par kuncev, ki se bosta parila in s tem zagotavljala socialni mir. Dejansko ni lažjega kot poroka. Nekaj praznih, hitrih, ne preveč dragih formalnosti. V mesecu dni je vse urejeno. Ta čudna preprostost je v nasprotju s počasnostjo, težavnostjo in ceno ločitve, ki bo nujno sledila. Tudi naročniško pogodbo je preprosteje skleniti kot prekiniti. Poroka je bolj ali manj dolgotrajno naročniško razmerje, torej tudi zanjo velja to pravilo. Gre za produkt, ki vam ga država nekega poletnega dne proda s popustom, ko ga hočete vrniti, pa se upira z vsemi štirimi.

(str. 52)

Predmetne oznake: Francoski roman, Družbeni odnosi

Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 16.12.2014 17:01:57
Zadnja sprememba: 25.11.2015 11:41:39
Število ogledov: 1911