Dobre knjige
3030 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ostrostrelka ali Romanje v Tibetijo slika s spletne strani:www.miha.remec.si
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Miha Remec

Ostrostrelka ali Romanje v Tibetijo

Slovenj Gradec, Izberi, 2008

Št. strani: 198


Žanr: znanstvenofantastični roman

Narodnost: slovenska književnost

Planet Zemlja v stosedemdesetem letu po eksploziji Turkmenske živomorne bombe, ki je zdesetkala človeštvo.

Po uničujoči kataklizmi, ki jo je povzročil človek, na Zemlji ostaneta le še v posamezne enklave zaprti in na smrt sprti skupini Vegencev in Mesojcev. Vegenci – ženska skupina, ki jo pripada Alita in Mesojci – moška skupina, katere člane je Rok, živita ob reki Koupi. Med njima ni stikov, le večno sovraštvo in stražni stolpi ter mrtva straža, ki preprečuje kakršen koli stik. Vse to, kot da je od vedno in bo trajalo večno, dokler se glavna akterja Alina in Rok, vsak na svoji strani mrtve straže, ne pričneta spraševati o smislu svojega početja, še bolj pa o osebi, katere prisotnost lahko vidita na drugi strani puškinega daljnogleda. Zgodba, v kateri zrcali odsev vseh človeških civilizacij in ljudi v njih, ki jih vsakokratni oblastniki delijo na dobre in slabe z namenom popolne nadvlade in kontrole. Tej nadvladi in kontroli v nadaljevanju poskušata ubežati tudi Rok in Alina. Njun beg v daljno in pol mistično Tibetijo je poln nevarnosti, napadov in zasledovanja teh, katerih nadzoru sta pobegnila. Seveda pa tudi poln silovite telesne ljubezni, ki sta jo odkrila potem, ko prestopita prag in mejo svoje zaprte skupine.



Odlomek iz knjige

»Enako. Bežim pred poveljnikom, ki mi pije kri, in pred to noro mrtvo stražo. Čemu sva si midva smrtna sovražnika, bi rad vedel?«
»Saj, enake čevlje imava…« zinem in gre mi na smeh.
Rok se nenadoma zaustavi, pokrije z dlanjo zgornji del svetilke in posveti na moj puško, ki jo še vedno držim pripravljeno na strel. V odsevu zakrite svetlobe zrem v njegov obraz, ki se sremži v nenadni osuplosti.
»In enaki puški!« pridušeno vzklikne. »Saj imaš v roki osaro, mesojsko ostrostrelsko avtorepetirko! Noro, neverjetno …. Kaže da vas Vegence oskrbuje z orožjem in opremo ista fabrika kot nas Mesojce. Pohitiva, čimprej morava priti na varno.«



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Objavljeno: 16.12.2014 10:11:58
Zadnja sprememba: 16.12.2014 10:22:06
Število ogledov: 1444