Dobre knjige
4078 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ljudje na burji
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Milan Petek Levokov

Ljudje na burji

Ljubljana, KUD Apokalipsa, 2015

Št. strani: 343


Spremna beseda: Jurij Paljk


Zbirka: Apokalipsa
Žanr: družbeni roman

Narodnost: slovenska književnost

"Starec in cesta" (str. 229)

Ivo je dolga leta delal na cesti in skrbel, da je bila vozna in nepoškodovana. Njegova dejanja so imela težo. Toda sedaj je ostarel, sin z družino je v prestolnici, bolezen mu je vzela ljubljeno ženo Julko, sam pa je po padcu moral v dom za ostarele. In cesta, ki je prej povezovala osrednji del Slovenije s Primorsko, skoraj sameva, saj je avtomobilske kače prevzela avtocesta. Nikomur ni več mar, če se lokalci vozijo po poškodovanem asfaltu. Prav tako nikomur ni zares mar za skoraj osemdesetletnika, ki ima še vedno pozorne oči in izostren čut za to, kaj je prav. Poslušajo ga že, starci samo rabijo pozornost … Toda Ivo želi, da se tudi uredi, kar je narobe. Pred domom za ostarele stoji tabla dobrodošlice. Welcome! Benvenuti! Willkommen! Kaj pa v slovenščini? Ah, napis je namenjen tujcem, saj ni pomembno, mu rečejo. Manjkajoča beseda sproži plaz spominov na prehojeno življenjsko pot. Ima posameznik sploh kaj moči, da vpliva na svet okrog sebe? Lep roman, ki zaboli in poboža. Jurij Paljk je napisal še dragoceno spremno besedo s povednim naslovom Da burja današnjih dni ne bi odnesla vsega v pozabo!. Milan Petek Levokov (1960, Ptuj) zadnja leta živi v Novi Gorici. Je sodnik in pisatelj z bogatim opusom za otroke in odrasle.



Odlomek iz knjige

Bolečina odsotnosti, ki jo tisti, ki je ni doživel, ne more razumeti. Več kot štirideset let sta z Julko dihala isti zrak, sedala za isto mizo, se pogovarjala, si vsa ta leta dajala oporo, ko jima je bilo hudo, ker se v življenju hudemu ni mogoče vedno izogniti – potem pa mrk. Človek ostane sam, okrog njega so le še stene, ki pomnijo, kaj se je med njimi dogajalo, v njegovi glavi še odzvanja glas drugega, a roke in ramena, na katera bi se naslonil, tega več ni. In če človek nima nikogar, lahko pade. Ivo je to vedel.

(str. 43)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Mestna knjižnica Ljubljana


Ključne besede: DOMOVI ZA STARE LJUDI, STARI LJUDJE, SLOVENŠČINA, PRAVICA, OSAMLJENOST, IZGUBA


Prispeval/-a: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 19.8.2021 16:59:28
Zadnja sprememba: 24.9.2021 11:30:35
Število ogledov: 164