| Žanr | antiutopični roman, družbeni roman, fantastični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka |
Prišleki |
| Ključne besede | Ekologija, Specizem |
Med ljudmi živijo mamuti, pač drugačna vrsta, pogosto žrtve specizma, ki opravljajo večinoma težaška dela, kot je na primer vleka ladij iz ladjedelnice do morja. Maks Vrhovnik, antropolog s ponarejeno diplomo, prijateljuje z Branetom, mamutom, ki zbira papirje, dokumente, izrezke iz časopisov. Nihče ne ve, kje je tovarna mamutov, a obstaja. Sporočilnost jezika je nadgrajena z igrivimi prijemi avtorja, ki poudarjajo razgibani, le na videz premišljeni koncept prevpraševanja aktualnih družbenih vprašanj, v svojem bistvu pa skriva dodatno dimenzijo. Je kot slika, ki se jo vidi le od daleč, s priprtimi očmi. Intuitivno pisanje zahteva intuitivno branje, užitek se je zaupljivo prepustiti razburkanim valovom navdiha, saj je vsako poglavje drugačno presenečenje. In kaj je hotel avtor povedati s tem romanom? Ničesar ni »hotel« povedati, saj je povedal, kar je hotel. In to je povedal blazno dobro.
Objavljeno: 24.02.2021 17:15:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:17
Antropolog se je mamutu zahvalil za ta nasvet, kolikor iskreno je zmogel.
“Po drugi strani”, je nadaljeval Dizma, “pa so tu tudi diametralno nasprotne silnice, če imava tu najprej ta nihilizem, ki je, kot se morate strinjati z mano, prevladujoč, in, zdaj, to je konceptualni problem, vesel bi bil, če bi se kdo s tem resno ukvarjal, jaz za to nimam časa, ampak tu je zanimiv problem tega drugega vidika, namreč, kot ustvarjeno bitje mamut precej laže od človeka domneva, da je ustvarjen z nekim namenom in tudi za neki namen. Da ima torej vnaprej določeno funkcijo.
(str. 128)
