Kita

Tržič, Učila International, 2020

Št. strani: 224

Prevedla: Špela Žakelj

Žanr: družbeni roman

Narodnost: francoska književnost

"Ne bo več živela tako, da bo zadrževala dih."

kita-e ž 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje* Ker nimam dolgih las, je ne morem nositi, pa vendar sta mi jo sodelavki izza meni tako domačega izposojevalnega pulta z veliko vnemo priporočili. In spletla sem jo hitro, tekom konca tedna... Prvenec francoske avtorice Laetitie Colombani "Kita" imam v mislih. Kakor v resnično kito iz las spleta avtorica, sicer tudi scenaristka, režiserka in igralka, besedo za besedo znotraj zgodb svojih treh ženskih likov. Smita, Giulia in Sarah, kilometre narazen živijo tako različno, a hkrati izjemno podobno življenje. Njihova življenja se drugo ob drugem razkrivajo bralcu, vse dokler... Ob razkrivanju njihovih notranjih borb se kar sama porajajo vprašanja "Kaj pa jaz? Kaj pa moje življenje? Se je vredno boriti? In zakaj?" Romaneskno pisanje, ki ponuja spodbudo za osebnostno rast.

Odlomek iz knjige

Svoje delo posvečam tem ženskam,
ki so povezane z lasmi
kot v veliki mreži duš.
Tistim, ki ljubijo, rojevajo, upajo,
tisočkrat padejo in se poberejo,
ki se sklanjajo, a se ne vdajo.
Poznam njihove bitke,
z njimi delim solze in veselje.
V vsaki njej je delček mene.

Sem samo vez,
neznaten vezajček,
ki stoji na stičišču njihovih poti,
močna nit, ki jih povezuje,
tanka kot las,
nevidna svetu in očem.

Jutri se bom znova lotila dela.
Čakajo me druge zgodbe.
Druga življenja.
Druge strani.

(str. 223)

Ključne besede: ŽENSKE, BOLEZNI, VERSKI OBIČAJI, DRUŽINA, KULTURNA IDENTITETA

Prispeval/-a: Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart
Objavljeno: 29.6.2020 15:21:36
Zadnja sprememba: 2.7.2020 8:42:34
Število ogledov: 4319