Ne povej mami

Pero avtorice iz štajerskih logov je v svojevrstnem slogu orisalo Maribor sredi 20. stoletja. Boleča podoba mesta, ki nanj sploh ni več spominjala, je skladno z bralčevim nasmehom ponovno vstala iz pepela ter stopila na pot razcveta industrije, hlastajoč za boljšim jutri. Sredi tega je Cecilija Novak v svojem tretjem romanu razvila ljubezensko zgodbo »Prlečke« Jožefine in nenehno skrivnostnega Jakoba. Tek matere po šestih porodih, izgubi dveh sinov, razpeti med delom v tovarni, na njivi in skrbi za družino, spominja na krik po sreči, ki ga je Ivan Cankar umestil na klanec. Pasivnost, ki veje skozi neizprosne oči Jakoba, materina nemoč in razmere hitro poženejo sinove čez prag. Motiv izseljenstva s spretno vpletenimi historičnimi dejstvi je prikazan tako realno, da prepriča še tako mimobežne oči bralca. Drobci prleškega narečja, pridih tujine skozi nekaj angleških besed pa ustvarijo živ kontrast. Za temo brezupa se vendarle zasluti iskrica in na mizi se občasno znajde večji kos kruha, kot so ga bili vajeni. A česa se torej ne sme povedati mami?