Éric Vuillard

Dnevni red

Ljubljana, Beletrina, 2019

Št. strani: 119

Prevod: Jaroslav Skrušný

Zbirka: Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: francoska književnost

Roman, za katerega je Éric Vuillard prejel Goncourtovo nagrado, najvišje francosko priznanje za književnost, temelji na resničnih dogodkih in govori o ljudeh, ki so krojili tok dogajanja v obdobju pred, med in po drugi svetovni vojni. O tistih, ki so pognali motor uničenja in o tistih, ki ga niso ustavili. O zločinu, navzočem v smehu množic, ki so pozdravljale vzpon nacističnega režima in o intimnih tragedijah posameznikov. Za večino njih je bil 20. februar 1933 povsem običajen dan in nihče ni slutil, da se je tistega poznega popoldneva dogajalo nekaj, kar bo v letih, ki so sledila, privedlo do katastrofe. Tega dne so se pred neimenovano palačo ustavljale črne limuzine, iz katerih so izstopali veljaki v temnih plaščih. Štiriindvajset industrialcev, gospodarstvenikov, podjetnikov in politikov se je na predvečer enega najtemnejših obdobij v svetovni zgodovini zbralo na sestanku, ki je izgledal kot običajen posloven posvet. Toda vzdušje v pričakovanju visokih gostov ni bilo sproščeno. Srečanje, na katerem so vplivna imena iz sveta industrije in financ obljubile zavezništvo nacističnemu režimu pri vzponu na oblast, je uvertura v drugo svetovno vojno. Vljudnostni pogovori s tujimi državniki se zlagoma zaostrujejo in spreminjajo v ultimate, nemška politika postaja vse agresivnejša, kar sprva vodi k priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu in se konča v svetovni vojni. Dejanja peščice vplivnežev korak za korakom vodijo k "vratom pekla".

Odlomek iz knjige

Kadar je gorjé čezmerno, stvari izgubijo imena. Kar odtujijo se nam. Tako da pravzaprav ne moremo več govoriti o samomoru. Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. Nihče od njih. Njihove smrti ne moremo pripisati temačni zgodbi njihovega gorjá. Ne moremo niti reči, da so si izbrali dostojanstveno smrt. Ne. Ni jih pogubil zaseben obup. Njihova bolečina je skupinska. Njihov samomor so zagrešili drugi.

(str. 103)

Nagrajena knjiga: 

Glej tudi

Beletrina

Knjigarna Bukla

Ključne besede: ANEKSIJA, DRUGA SVETOVNA VOJNA, NACIZEM, VOJNA ZGODOVINA, VOJNI ZLOČINCI


Prispeval/-a: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 8.4.2019 18:02:56
Zadnja sprememba: 1.4.2022 11:32:35
Število ogledov: 4241

• facebook
• twitter
• linkedin