| Žanr | slikanica za odrasle in mladostnike |
| Narodnost | madžarska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob, 2018 |
| Založba | Miš |
| Prevod |
Maja Likar |
| Ilustracije |
Tibor Kárpáti, |
| Ključne besede | Mladostniki, Najstniki, Odraščanje, Samopodoba, Samozavest |
Madžarska pisateljica Éva Janikovszky (1926–2003) je v svoji karieri napisala več kot trideset del, tako za odrasle, kot tudi za mladino in otroke. Poleg knjig je pisala še za časopise in revije, filmske scenarije in gostovala v televizijskih in radijskih oddajah. Veliko njenih knjig je dočakalo filmske adaptacije.
Zgodbo pripoveduje najstnik brez imena. Ugotavlja, da se je vse na njegovi zunanjosti spremenilo, pa sploh ne ve kdaj. Seveda ne na boljše. Bolj, kot se gleda v ogledalo, slabše je – pojavili so se mozolji, oči so čudne, lasje ne stojijo v nobeno smer in nikoli ne ve, kaj naj stori z rokami.
Knjiga o najstniku za najstnike. Knjiga, ki mlade opomni, da se vsi soočajo s podobnimi težavami in ponudi tolažbo, da vse mine.
Objavljeno: 18.03.2019 12:00:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:45
Ko bi bili vsaj moji lasje skodrani, ampak so nikakršni. Tega sranja ni vredno pustiti rasti niti ga ni vredno ostriči, ker to sploh niso lasje, to je pajčevina, to so štrene. Drugi točno vejo, ko se morajo počesati, ampak tega se še počesati ne da.
Če se počešem naprej, je – grozno, če se počešem nazaj, je – grozno, če si naredim prečko – je pa še najgrozlivejše.
Super.
