Doktor Glas

Ljubljana, Lud Šerpa, 2018

Št. strani: 163

Prevod: Nada Grošelj

Zbirka: Klasična šerpa
Žanr: psihološki roman, filozofski roman

Narodnost: švedska književnost

Prva zapoved: ne razumi preveč

Tyko Gabriel Glas je 33-letni zdravnik v Stockholmu na prehodu iz 19. v 20. st. Da bi si razgibal roko in misli, vsak večer piše dnevnik. O sebi ugotavlja, da zna pomagati drugim, sam sebi pa ne: nima skoraj nobene telesne izkušnje z ženskami, je osamljen in depresiven. Vendar pa se v svoji zdravniški praksi srečuje s številnimi življenjskimi problemi, o katerih zvečer razmišlja. Pripoved je zapisana prvoosebno, kot dnevniški zapis v časovnem razponu približno petih mesecev. Zaplet se pojavi, ko mlada pacientka, gospa Gregorius, zaupa mlademu zdravniku, da ima zakonske težave s starejšim možem, pastorjem Gregoriusom. Kako daleč bo šel doktor Glas za dobro svoje pacientke? Katera etična vprašanja in dvomi mu bodo delali družbo v dolgih neprespanih nočeh? Kratek roman, z na videz preprosto in linearno zgodbo, odpira številne teme, s katerimi se srečujemo tudi danes (splav, zakonske dolžnosti, samomor, evtanazija, sreča, razlaga sanj, ljubezen …), zato ob branju zlahka pozabimo, da je delo nastalo leta 1905. V romanu se pogosto pojavljajo prizorišča realnega sočasnega Stockholma, po katerem spremljamo Gabriela Glasa na njegovih sprehodih. Delo je bilo na Švedskem v različnih obdobjih na vrhu lestvic najbolj priljubljenih romanov, prevedeno je v mnoge jezike, doživelo je številne poznejše literarne interpretacije in predelave (npr. pripoved iste zgodbe z vidika druge literarne osebe). Zaradi moralnih stališč protagonista je bil roman ob izidu predmet ostrih polemik takratne kritike. Poleg vsebine lahko uživamo tudi v protagonistovih številnih izvirnih asociacijah, čustveno bogatih opisih noči in doživljanja glasbe, hkrati jasnem in sočnem jeziku. Za bralce, ki jim ni treba čakati prevodov v slovenščino, je gotovo zelo bralno vabljiv tudi seznam del, ki so nastala kot odmev na roman Doktor Glas - drobec iz izčrpne spremne besede prevajalke Nade Grošelj. Delo, ki s časom ni izgubilo svojega sijaja, je tudi v 21. stoletju pisateljski navdih avtorjem in branje, ki tudi sodobnega bralca vabi k razmišljanju o številnih brezčasnih moralnih dilemah.

Odlomek iz knjige

Naposled se mi je začelo svetlikati kot slutnja: mogoče sploh ni mišljeno, da bi morali življenje razumeti. Mogoče nas vsa ta obsedenost, da bi ga pojasnili in doumeli, ves ta lov za resnico, vodi v napačno smer. Sonce blagoslavljamo zato, ker živimo do pičice tako daleč od njega, kolikor je za nas koristno. Nekaj milijonov milj bliže ali dlje, pa bi zgoreli ali zmrznili. Kaj če je z resnico enako kakor s soncem?
Stara finska bajka govori: kdor uzre božje obličje, mora umreti.
Pa Ojdip. Rešil je sfingino uganko in postal najbednejši med ljudmi.
Ne rešuj ugank! Ne sprašuj! Ne razmišljaj! Misel je kislina, ki razjeda. Sprva misliš, da bo razjedla samo tisto, kar je trhlo in bolno in mora proč. Misel pa ne misli tako, temveč razjeda na slepo. Začne resda s plenom, ki ji ga vržeš najraje in z največjim veseljem, toda ne smeš si domišljati, da jo bo nasitil. Ne bo odnehala, dokler ne razgrize še poslednjega, kar ljubiš.

(str. 150)

Glej tudi

Več o avtorju (v angleščini)

Ključne besede: ETIKA, VARANJE, VREDNOTE, MEDOSEBNI ODNOSI, ZDRAVNIKI IN BOLNIKI, UMOR, LJUBEZEN, SAMSKI MOŠKI, STOCKHOLM

Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 16.2.2019 9:54:57
Zadnja sprememba: 16.2.2019 10:17:40
Število ogledov: 2450