Po sledeh fate morgane : Marica Nadlišek Bartol 1867-1940

Trst, Mladika, 2008

Št. strani: 232

Žanr: biografski roman

Narodnost: slovenska književnost

Ona pa je mislila, da je od vseh pozabljena.

Roman je literarna pripoved o življenju ženske intelektualke in literarne ustvarjalke v večkulturnem Trstu v zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja. Avtorica v 12-ih poglavjih pred bralca razgrne življenjsko zgodbo Marice Nadliškove, učiteljice, pisateljice, kritičarke, prevajalke in urednice prvega slovenskega ženskega časnika Slovenka. Skozi otroštvo, šolanje in odraščanje jo Evelina Umek spremlja do najpomembnejšega poglavja v njenem življenju: srečanja z Jankom Kersnikom. Ta postane Maričin literarni mentor (popravlja njene literarne tekste in ji pošilja knjige v branje), zaupnik, prijatelj in privid idealnega življenjskega sopotnika. Na tej točki romana se Umekova diskretno umakne in namesto nje spregovorijo skrbno izbrani odlomki iz pisem med Nadliškovo in Kersnikom, pospremljeni z avtoričinim prologom in epilogom. Po tem najbolj obsežnem delu romana nas Umekova vodi skozi nadaljnje učiteljsko, uredniško in literarno delo Nadliškove, spremljamo njeno družinsko življenje, njen umik iz javnosti, vse do izselitve v Ljubljano in smrti leta 1940. Delo je napisano hkrati zelo premišljeno in doživeto, na začetku vsakega poglavja je izbran citat iz besedil Marice Nadlišek, Umekova nas zelo prepričljivo prestavi v svet Maričinega razmišljanja in čutenja. V ozadju zbliževanja dveh ustvarjalnih duhov (v katerem lahko bralec začuti začetno negotovost, obojestransko intelektualno spoštovanje, tipanje, navdušenje, radovednost, previdnost ...) nam Umekova razkriva številne značilnosti njunega časa: družbeni položaj ženske, status učiteljic, politične razmere na Kranjskem, življenje Slovencev v Trstu, pojav fašizma, izseljevanje ... Roman z življenjsko zgodbo Nadliškove odpira številna širša vprašanja, npr. položaj ženskih ustvarjalk (Nadliškova je svoja literarna besedila objavljala tudi pod moškim psevdonimom), vloga ženske v takratni družbi (materinstvo in kariera zanjo nista bili združljivi), problem medosebnih odnosov (mlada ustvarjalka in mentorstvo poročenega starejšega moškega) ... Evelina Umek je s tem romanom ustvarila zelo berljivo delo, ki tudi današnjega laičnega (literarno-zgodovinsko manj poučenega) bralca spominja, da je Marica Nadlišek Bartol bila veliko več kot samo mama pisatelja Vladimirja Bartola. Njena dela so v knjižni obliki izšla šele skoraj 60 let po smrti (roman Fata morgana 1998 in zbirka kratkih zgodb Na obali 2005). Roman je obogaten s spremno besedo Alenke Puhar.

Odlomek iz knjige

Veliko sem razmišljal o tem razmerju, ki se je kakor mirabella razvila čez noč med nama, a prepričan sem, da je ta zveza tako čista kot zlato. Odkril bi jo lahko vsakomur, toda kdo bi lahko to razumel, dojel? Vi in jaz, vsak lahko stopi pred vsakega z jasnim licem, čeprav midva oba veva in nama je popolnoma jasno, da je vez, ki naju veže – le ljubezen in edino le – ljubezen. Jaz Vas ljubim in srečen sem v zavesti, da mi iz Vaših vrstic sije isto čustvo. Kaj boste storili? Mi boste pisali, kakor jaz Vam, ali boste dejali, da je bolje, če preneha vse med nama?

(str. 103)

Glej tudi

Več o knjigi

Ključne besede: SLOVENSKE PISATELJICE, TRST, NADLIŠEK BARTOL, MARICA (1867-1940), KERSNIK, JANKO, (1852-1897)

Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 7.1.2019 23:20:55
Zadnja sprememba: 7.1.2019 23:20:55
Število ogledov: 1815