Gepard

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 241

Prevod: Ciril Zlobec
Spremna beseda: Ciril Zlobec

Zbirka: Veliki večni romani
Žanr: ljubezenski roman, zgodovinski roman, avtobiografski roman

Narodnost: italijanska književnost

Pogum ali slepota Sicilije?

Sicilija leta 1860. Don Fabrizijo, v čigar rodbinskem grbu je upodobljen gepard, s svojo družino skrbno varuje večstoletno tradicijo vrlin in navad plemiške rodbine. Pobožnost in zaupanje duhovnikom sta med njimi ključni. Čeprav ima veliko otrok, pa se zaveda, da pravega naslednika nima več. Zato hoče najstarejšo hčer poročiti z nečakom Tancredijem, ki mu edinemu zaupa. Obetajo se novi časi. Na vidiku je revolucija, ki bo spremenila utrjene vrednote in hkrati združila razdrobljene italijanske pokrajine v eno državo. Tancredi je znanilec teh novih časov, a bolj po imenu kot po junaštvih. Don Fabrizio se sicer zaveda, da je njegov čas minil, toda zaradi starosti se ni več pripravljen vpletati v nove razmere. Dovolj je razgledan in pozna značaj ter zakoreninjene navade svojih rojakov na Siciliji. Ko pa se na prizorišču dogajanja pojavi še prelepa Angelica, hči lokalnega veljaka in župana, je za plemiča slehernega upanja konec. Roman lahko beremo kot pripoved o nekem obdobju italijanske zgodovine, kot čutno in tragično ljubezensko zgodbo ali kot roman o občutenju minevanja in razpadanja vrednot, kakršno doleti slehernega človeka v določeni starosti. Razkroj namreč veje iz vsakega stavka zgodbe, ki se iz leta 1860 nadaljuje vse do leta 1910.

Odlomek iz knjige

Tako odgovarjam tudi vam, dragi Chevalley: Sicilijanci si ne bodo nikoli zaželeli, da bi si življenje izboljšali, iz preprostega razloga, ker mislijo, da so popolni; njihova nečimrnost je močnejša od njihove bede: sleherno vmešavanje tujcev, tujcev po rodu ali tudi, če so Sicilijanci, po neodvisnosti duha, postavi na glavo to njihovo uživanje dosežene popolnosti, tvega, da vznemiri njihovo samovšečno pričakovanje niča; teptani od kake desetine različnih narodov menijo, da imajo kraljevsko preteklost, ki jim daje pravico do razkošnega pogreba. Mar res mislite, Chevalley, da ste prvi, ki upa, da bo speljal Sicilijo v tok svetovne zgodovine? Bogve koliko muslimanskih imamov, koliko vitezov normanskega kralja Rogerja, koliko učenjakov nemških cesarjev, koliko anžujskih baronov, koliko pravnih izvedencev Njegovega katoliškega veličanstva si je bilo zamislilo isto norost; in koliko španskih podkraljev, koliko reformatorskih uradnikov Karla III. In kdo danes ve, kdo so bili ti ljudje? Sicilija je hotela spati vsem njihovim klicem navkljub; zakaj naj bi jih poslušala, če je bogata, če je modra, če je civilizirana, če je poštena, če jo vsi občudujejo in ji zavidajo, če je, z eno besedo, popolna?

Str. 158 - 159

Glej tudi

Bukla

Ključne besede: PLEMIŠKE RODBINE, LJUBEZEN, ŽENSKE, BOGATAŠI, PROPADANJE, REVOLUCIJE, DUHOVNIKI, DUHOVNO ŽIVLJENJE, POLITIKA

Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 13.11.2018 9:46:54
Zadnja sprememba: 18.11.2020 12:19:39
Število ogledov: 6156