Dobre knjige
2676 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

V objemu pedofila
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Olga Dečman Dobrnjić

V objemu pedofila

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2008

Št. strani: 124


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Kaj je lahko "dobrega" v knjigi, ki tako natančno in eksplicitno opisuje pedofilska dejanja in posledice teh dejanj? Zakaj naj bi "normalen" človek to bral? In takoj nato mogoče protivprašanje: "Zakaj naj bi se to drugemu "normalnemu" človeku sploh dogajalo?" Mnogokrat česa ne moremo poslušati, brati, "vrže nas stran", odmaknemo se, a nekateri so morali taiste grozote izkusiti na lastni koži. Zdaj jim "ne moremo" niti prisluhniti, zatiskamo si oči, mižimo močno in si govorimo, da se "nas ne tiče". V mladosti so bili zlorabljeni, kot otroci so spoznali spolnost, nasilje. Mogoče vseeno postanemo eni redkih, ki ob izpovedi "zdržimo poleg", prenesemo, enostavno ostanemo ljudje? Lahko se vsaj poučimo, da se to res dogaja, da bi morali biti bolj pozorni na svojo okolico, otroke in že odrasle ljudi, ki še vedno trpijo in si ne upajo spregovoriti o sramoti, ki je nehote in nevede postala tudi njihova sramota. Zloraba namreč deluje tako, da si jo telo zapomni kot drogo. Telo si zlorabe "želi", čeravno je glavi vse jasno. Kot pri alkoholiku. Zato si taki ljudje po navadi najdejo partnerje, s katerimi se zloraba lahko nadaljuje. Potrebujejo močno strokovno in človeško podporo, da lahko prekinejo krog. Vse to je v literariziranih spominih popisala dr. Olga Dečman Dobrnjić. Spremno besedo je napisala Vlasta Nussdorfer. Avtorice knjige, zasavčanke Olge Dečman Dobrnjič, ki je nazadnje delala kot svetovalka za dijaške domove na Zavodu za šolstvo (in je pomembno prispevala k razvoju dijaških domov Slovenije), od leta 2015, žal ni več med nami, je pa knjiga njena pomembna zapuščina tudi vsem, ki se o zlorabi še ne upajo spregovoriti. Zagotovo bralni kanon.



Odlomek iz knjige

Nikogar ni bilo, ki bi mi povedal, da razmišljam narobe. Da nisem kriva, da je tako. Da nismo otroci krivi, ker nismo bili pridni. Ni bilo človeške roke, ki bi se je oprijeli, da ne bi zdrsnili v brezno obupa, otopelosti, drugačnosti. Z ljudmi smo živeli neko daljno bližino. Nekaj je bilo vmes. Zanikanje resnice. Odrasli niso hoteli slišati naših krikov na pomoč. Potrebovali smo odrasle, le nežen stik, besedo, objem resnice. Da bi se lahko vrnili v otroštvo. V svet zaupanja. Naša telesa so se hranila s strupom sovraštva in prezira. Do sveta, življenja, ljudi.
S Saro in Gajem smo se velikokrat pogovarjali o tem. Izzivali situacije priznanja. In želeli in upali, da bo kdo opazil, izrekel besede in nas zaščitil. Pa ni bilo nikogar. Otroštvo smo preživljali v skoraj vsakodnevnem seksu s Petom, v nasilju in strahu pred kaznijo. Nihče ni hotel zaznati naše resnice. (str. 25)



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Pedofilija


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 9.9.2018 14:43:18
Zadnja sprememba: 9.9.2018 14:43:18
Število ogledov: 172