Nina Nikolaevna Berberova
Knjiga o sreči
Ljubljana, Modrijan, 2018
Št. strani: 174
Prevod: Marjan Poljanec
Zbirka:
Nostalgija
Žanr:
družbeni roman
Narodnost: ruska književnost
Mogoče ne bo nikoli več tako lepo.
Človek, ob katerem prvič začutiš brezmejno srečo, ti zleze pod kožo za vse življenje. Še bolj, če je to otroški prijatelj, ki je tako poseben in drugačen, da te v hipu popolnoma prevzame. Tako kot je Vero, deklico iz meščanske družine, leta 1912 v Peterburgu prevzel Sam. Deček, ki ga je prvič zagledala na pol zmrznjenega in objokanega v travi peterburškega parka, ko se je izmuznil novi guvernanti. Rdečelasi in pegasti fant, približno desetih let, za katerega se izkaže, da je sin odvetnika in pravnega zastopnika in da že ves čas živi v hiši nasproti Verine. Skrivnostni, junaško privlačni deček judovskega porekla, ki nima prijateljev, omedleva, si pogosto izmišljuje zgodbe, živi v samosvojem čarobnem svetu, kjer se izmenjujejo privatni učitelji in izbrani družinski prijatelji, in odlično igra violino. Izjemni Sam Adler, s katerim Vera deli svoja otroška in najstniška leta. Vse do usodnega leta 1918, ko v življenje zareže ruska državljanska vojna. Samova družina se odseli iz Rusije, Verina prodaja vse imetje za golo preživetje. Po Samovem odhodu sledimo Verinim prijateljstvom s sošolkami, od katerih nobena ne dosega Samove izjemnosti, dozorevanju v žensko, njeni precej pasivni poroki iz usmiljenja s starejšim in bolehnim Aleksandrom Albertovičem, ki je pogoj za dovoljenje za njegov odhod v Pariz. Občutka sreče, ki je bil tako intenziven ob Samu, Vera ne doživi več. Sam je medtem postal znan glasbenik v Ameriki, Veri občasno pošilja razglednice in časopisne izrezke člankov, ki govorijo o njem. Kljub slavi niti Sam ni srečen – avtorica nam ga predstavi na prvi strani romana, v pariškem Grand Hotelu, kjer Sam naredi samomor. V Parizu je Verin svet omejen na skrb za tuberkuloznega moža, vse dokler se zakon po treh letih ne zaključi z moževo smrtjo. Vera ostaja v tujini, niha med različnimi moškimi, dokler ne spozna Karelova, s katerim zanosi. Roman je lirična pripoved o razcvetu otroka, dekleta in ženske, čeprav se zdi, da tudi odrasla Vera ne prevzema odgovornosti za lastno usodo – pripravljena je postati tudi ljubica moškega, ki ga je v mladosti zavrnila njena mama, a ga na srečo prehiti vztrajnost veliko mlajšega Karela. Roman je razdeljen na tri dele: peterburško otroštvo, Verin nesrečni zakon v Parizu in njeno življenje po moževi smrti. Knjiga o sreči, kjer so temelji in poznejše merilo sreče postavljeni v otroštvu, s srečanjem dveh izjemnih ljudi, ki kljub ločenim življenjskim potem ostaneta drug drugemu pod kožo do konca življenja. Izčrpno predstavitev avtorice, njenega življenja in dela nudi spremna beseda Sare Špelec.
Odlomek iz knjigeSpet si je kakor tedaj dala roke pod glavo in zazdelo se ji je, da ji nekdo ob zglavju zakriva okno. Z vsemi močmi si je prizadevala, da se ne bi ničesar spomnila – zakaj če se ničesar ne spomniš, pomeni, da ni ničesar bilo; tako sta nekoč ugotovila s Samom. Ko bi bilo namesto vsega, kar je bilo, zdaj mogoče zadržati v domišljiji rdečelaso glavo dečka, ki je izginil iz njenega življenja … Otročarija! Bilo je in minilo. Bilo je nekaj, česar ne bo nikoli več moč ponoviti. Nemogoče je še enkrat zdržati takšno nenadno osirotelost, tako kruto občutiti lastno nepotrebnost.
(str. 85)
Ključne besede:
OTROŠTVO,
ŽENSKE,
PRIJATELJSTVO,
MEDOSEBNI ODNOSI,
LJUBEZENSKI PARTNERJI
Prispeval/-a:
Magda Vremec Ragusi,
Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 10.7.2018 12:30:13
Zadnja sprememba: 12.7.2018 15:13:46
Število ogledov: 2535