Dobre knjige
3036 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ozka pot globoko do severa Očem prijazna knjiga E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,5
Št. ocen:2









Richard Flanagan

Ozka pot globoko do severa

Ljubljana, Beletrina, 2017

Št. strani: 539


Prevod: Leonora Flis


Zbirka: Knjižna zbirka Beletrina
Žanr: družbeni roman

Narodnost: avstralska književnost

Bolj kot v Boga dvomim v človeško raso.

Od Bangkoka do Burme, na območju dolgem 415 km, si je Japonska, ki ji je primanjkovalo surovin in je že izgubljala svoj boj v času 2. sv. vojne, zamislila železniško progo, ki so jo gradili vojni ujetniki oz. azijski in evropski sužnji. S tem je hotela svojemu nasprotniku, Kitajski, zapreti obstoječo orožarsko pot in preko Burme zavzeti Indijo. To je bila ''železnica velikih in legendarnih zgodb, predmet obupa in fanatizma, prav toliko zgrajena iz mitov in nerealnih zamisli, kot je bila zgrajena iz lesa in železa in iz več tisoč življenj'', od tod tudi njeno ime: Železnica smrti. To je ena plast romana, druga plast je ljubezenska zgodba Dorriga Evansa, zdravnika v delovnem taborišču. Tematsko pa avtor poleg vprašanj intimnih ljubezni na eni strani in grozot vojne ter zla na drugi strani izpostavi tudi zahrbtno naravo pripadnosti neki ideji, v tem primeru popolne predanosti naroda japonskemu cesarju, ki ne dovoljuje osebne presoje moralnosti dejanj pri doseganju skupnega cilja. Ampak ko se znova vzpostavi obdobje miru, osebni davek plačujejo tako eni kot drugi. Vsak je prepuščen samemu sebi, da se pomiri s svojo usodo oz. svojimi dejanji. Avtor v romanu ne moralizira, preprosto podaja zgodovino in njene posamične človeške usode takšne, kot so, ter pri tem ugotavlja, da: ''Svet je. Samo je.'' In še naprej bo obstajal tudi brez nas. V resnici se nikoli nič ne spremeni. V resnici se iz zgodovine nikoli ničesar ne naučimo. V resnici je človeštvo brezupno. Kdo smo torej mi, posamezniki, s svojimi posamičnimi usodami, ki v nekem trenutku preminemo in takrat tudi vsa naša mnogotera snov? Čemu smo? Je ves evolucijski pomen ujet dejansko in zgolj v polju moči? In če je tako, potem ima 'obstati' prednost pred 'biti' in je vprašanje 'kako obstati' nadrejeno vprašanju 'kako biti'.



Odlomek iz knjige

Res je, da je ta vojna kruta, je prevedel poročnik Fukuhara. Katera vojna pa ni? Ampak vojna so ljudje. Vojna to, kar mi smo. Vojna to, kar mi počnemo. Železnica bo mogoče ubila ljudi, ampak jaz ne delam ljudi. Jaz delam železnico. Napredek ne dovoljuje svobode. Napredek nima potrebe po svobodi. Major Nakamura rekel, da napredek pride iz drugih smeri. Vi, zdravnik, temu pravite nesvoboda. Mi rečemo duh, narod, cesar. Vi, zdravnik, temu pravite krutost. Mi rečemo usoda. Z nami ali brez nas. To je prihodnost. […] Vaš britanski imperij, rekel major Nakamura. Major rekel: Vi mislite, da ni potreboval nesvobode, polkovnik? Zgrajen je bil tir za tirom, most za mostom nesvobode.



Nagrajena knjiga: 

bookerjeva nagrada (Man Booker Prize) 2014

Cobiss povezava
Ozka pot globoko do severa - Biblos


Glej tudi

link RTV Slovenija
link AirBeletrina
link Mladina
link Delo
link Delo
link LUD Literatura


Predmetne oznake: Vojni ujetniki, Svetovna vojna 1939-1945, Taborišča, Ljubezen


Prispeval/-a: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 27.3.2018 9:47:52
Zadnja sprememba: 31.7.2018 14:32:20
Število ogledov: 1249