Dave Eggers
Srce parajoče delo neizmerne globine
Ljubljana, Cankarjeva založba, 2015
Št. strani: 444
Prevod : Jernej Zupanič
Zbirka:
Moderni klasiki
Žanr:
družbeni roman,
avtobiografski roman
Narodnost: književnost ZDA
Življenje v oklepaju
Avtobiografije so kaj lahko precej mučno branje, saj njihovi avtorji niso nujno vešči vrtenja peresa, nad čimer v glavnem negodujemo predvsem bralci, ki nam golo in suhoparno nizanje življenjskih peripetij (pa naj bodo te še tako zanimive) ne uspe potešiti bralnih apetitov, v kolikor te niso dobro ubesedene. In Srce parajoče delo neizmerne globine je dobro ubesedena avtobiografija, pa čeprav njen avtor Dave Eggers, ni bil nikoli popolnoma zadovoljen z njo, niti takrat, ko je nastala, in pravi, da je za njen nastanek kriva zgolj notranja nuja po delitvi zgodbe, ki (milo rečeno) močno presega življenjske okvirje povprečnega dvajsetletnika, katerega kruta usoda postavi v vlogo starša svojemu mlajšemu bratu. A vendar Srce parajoče delo neizmerne globine ni zgodba o žalovanju za prezgodaj preminulimi starši, niti ni zgodba o vzgoji in vzgojnih prijemih neizkušenega skrbnika, Srce parajoče delo neizmerne globine je predvsem zgodba o egu glavnega protagonista, je zgodba o nekakšni vasezaverovanosti, ki je tako lastna ljudem na začetku svoje odraslosti in s katero je tekom let večina od nas bolj ali manj uspešno obračunala. Srce parajoče delo neizmerne globine je torej zgodba, v kateri se lahko najde prav vsak od nas, če ne, pa vseeno nič hudega, saj gre za stilno dovršeno delo, ki je začinjeno z obilico dobrega humorja in bo zadovoljilo še tako zahtevnega knjigoljubca. Srce parajoče delo neizmerne globine ni le avtobiografija, ampak je tudi literarna mojstrovina!
Odlomek iz knjigeMimoidočim, tistim v avtomobilih, gre to strašno na živce. Zavirajo, skoraj ustavljajo, ogorčeni, da si na ulici podajava žogico. In to na način, ki nakazuje, da niso dotlej še nikoli videli, da bi kdo na ulici metal bejzbolsko žogico, da so morda za kaj takega sicer že slišali, a si niso nikoli mislili, da bi lahko v naših časih starš tovrstno udejstvovanje ne le dopuščal, pač pa celo podpiral in se ga udeleževal.
Kakšni ljudje. kakšni prefinjeni berkeleyčani. Možakar v svojem volvu, ki bolšči v naju, kot da odirava dojenčke.
(str. 305)
Ključne besede:
AVTOBIOGRAFIJE,
MLADOSTNIKI,
STARŠEVSTVO,
SPOMINI,
AMERIŠKI ROMAN
Prispeval/-a:
Samo Roš,
Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 22.3.2018 18:23:49
Zadnja sprememba: 10.7.2018 12:19:11
Število ogledov: 1845