Bron in Sončnica

Čas dogajanja v romanu so šestdeseta leta 20. stoletja, obdobje kulturne revolucije na Kitajskem. Cilj tega gibanja je bilo očiščenje partije in družbe, ko so bili na udaru nasprotniki revolucije in izobraženci. Mladino, uradnike, izobražence in umetnike so pošiljali na prevzgojo na podeželje in v odročne kraje. Tako usodo sta doživela sedemletna Sončnica in njen oče – umetnik. Sončnica je rada raziskovala reko in okolico. Nekega dne se je znašla v nevarnosti in jo je rešil nemi deček Bron, s katerim se je spoprijateljila. Odslej jo je varoval pred nasilnimi vrstniki. Ko je v nesreči na reki umrl Sončničin oče, je osirotelo deklico sprejela Bronova družina, čeprav so se sami spopadali z revščino. Deklico so v novi družini vzljubili in ji želeli omogočiti šolanje in s tem boljše življenje. Toda življenje v vasi Damaidi je bilo kruto, saj so bili ljudje ves čas v skrbeh zaradi pomanjkanja denarja, naravnih nesreč, slabih letin in lakote. Kljub vsem tegobam je Sončnica v Bronovi družina našla toplino in naklonjenost. Bo lahko ostala v tem zavetju?