Črta čez vse : devetdeset devetvrstičnic

Pesniška zbirka je zelo senzibilno in intimno evociranje podob in ustvarjanje lastnih izkušenj. Osamljenost, melanholija, ponovitve vsakdanjih obredov, spodleteli fragmentarni odnosi med moškim in žensko, zmožnost in nezmožnost komunikacije med njima, sobivanje, dvojina, ki je, in se spreminja v ednino, pa spet v dvojino. Pesnica ima velik smisel za ritem in za melodičnost, za ponovitve in avtonomijo jezika, saj sama pravi: “Ne snov, ampak jezik je tista dogodivščina, tisto nepredvidljivo. Pogosto ne vem, kam me vodi.” Jezik pesmi je intenziven, ustvarjalen, pelje na pot notranjih potovanj in iskanja smisla. Gre za kratko obliko verzov, liki so izmikajoči, prevod Kajetana Koviča izvrsten.