Dobre knjige
2941 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zadnji lutrovci na Vipavskem : povest iz minulih časov arhiv knjižnice
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Ferdo Kleinmayr

Zadnji lutrovci na Vipavskem : povest iz minulih časov

Trst, Književna družina "Luč", 1930

Št. strani: 119


Žanr: zgodovinski roman, povest

Narodnost: slovenska književnost

Knjigo Zadnji lutrovci na Vipavskem je pisatelj podnaslovil Povest iz minulih časov. Avtor opisuje življenje živahne lutrovske skupine v Vipavi malo po Trubarjevi smrti, tik pred koncem 16. stoletja. Kmetje, podložni tržani in ugledni meščani, ki so sprejeli luteransko vero, želijo, da bi lahko opravljali obrede po svoji veri. Sobivanje med njimi in katoliki je vedno bolj nestrpno. Graščaki, plemstvo, vojvoda in cerkveni dostojanstveniki jih svarijo, naj se vrnejo h katoliški veri. Razburkanim strastem dodajo svoje še fanatični pripadniki štiftarjev ali skakačev z Dolgim Janezom na čelu. Zaradi tako napete situacije pride v deželo vizitacijska komisija z oglejskim patriarhom Francom Barbaro na čelu. V povest sta vtkani še dve ljubezenski zgodbi, in sicer med luteranko Doro, sodnikovo hčerjo, in Jurčetom, katolikom, sinom premožnega tržana, ki se poteguje za sodniško mesto. Drugi par pa sta štiftar Dolgi Janez in grajska dekla Urška. Vizitacijska komisija je opravila svoje delo in grof Lanthieri s težkim srcem prebere vojvodov ukaz: protestanti se morajo ali spreobrniti v katoliško vero ali pa se še isti dan izseliti iz Vipave. Sedem družin je razprodalo svoje imetje in odšlo na sever in tako se je razdrla tudi ljubezen med Doro in Jurčetom, ki je odšel v samostan. Dolgi Janez pa je priznal svojo zmoto, se odrekel družbi skakačev in se poročil s svojo Urško in njuna ohcet je kot prava vipavska ohcet podrobno opisana v povesti. Tudi sicer je pisatelj je dobro podal zgodovinske razmere in živo orisal nastopajoče v knjigi. Knjigo je izdal pod psevdonimom Ferdo Plemič.



Odlomek iz knjige

»Dora zardi in povesi trepalnice. Ni čutila, da bi se kaj pregrešila, in vendar ji ni bilo baš všeč, da jo je videl Jurče v tuji moški družbi. Kdor pa se je prizora očividno iz srca razveselil, to je bil stari Ule. Zlobno se nasmehne in dalje gredoč reče svojemu sinu: »Lepo, lepo! Lutrska golobica si je že prebrala. Pa kar duhovnega gospoda! Ej, pozabil bi bil skoro, da se lutrski popi smejo ženiti.«
Jurče ni dejal ničesar, vendar njegovo lice ni bilo veselo.«

(str. 41)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Protireformacija, Reformacija


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 13.10.2017 14:01:42
Zadnja sprememba: 2.3.2018 14:01:18
Število ogledov: 434